'Svetlik nekaj obljublja, zgodi pa se nekaj drugega'

Poslanci bodo jutri obravnavali zakon o malem delu, Študenstka organizacija Slovenija (ŠOS) pa poziva, naj zakon umaknejo iz parlamentarne obravnave. Predsednica ŠOS Katja Šoba je opozorila zlasti na drugi člen zakona o malem delu, ki po njenih besedah na trgu dela vzpostavlja posebno pogodbeno razmerje, ki ima lahko tudi elemente delovnega razmerja. Mlade se bo po njenem tako lahko izkoriščalo: "Namesto, da bi dobili redno zaposlitev, bodo dobili delo z manj socialnimi pravicami in manj prejemki".

ŠOS zato poslance poziva, naj zavrnejo predlog zakona o malem delu in predlagajo ponovne pogovore med vlado in vsemi tremi generacijami, ki jih malo delo zadeva. Zakon je namreč po ocenah Šobe pripravljen na slabih temeljih, zato ni smiselno, da ga obravnavajo naprej.

Medtem ko bo zakon o malem delu uveljavljen v začetku leta 2012, pa predsednica ŠOS opozarja na zamik uveljavitve zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Več državnih štipendij naj bi bilo že januarja 2011, a se bo sedaj prehodno obdobje med podeljenimi štipendijami in uveljavitvi malega dela zmanjšalo na tri mesece. "Minister za delo, družino in socialno delo Ivan Svetlik nekaj obljublja, zgodi se pa nekaj drugega. Kako naj potem še zaupamo vladi, da dela za nas in ne dela le v interesu kapitala?" se sprašuje Šoba.

Do zakona o malem delu je bil kritičen tudi profesor na pravni fakulteti Bojan Bugarič, saj po njegovih ocenah problema študentskega dela ne rešuje celovito. To področje bi morala vlada po njegovem reševati skupaj s problemom vsebine dela in socialnih pravic, s čemer bi rešili tudi problem predolgega trajanja študija. V Sloveniji je povprečna dolžina študija namreč 6,9 let. "Če vlada misli, da ga bo skrajšala z omejitvijo dela, pa se zelo moti," je dejal Bugarič.

Velika večina problemov bi se po njegovem uredila z boljšim nadzorom nad študentskim delom, ki ga omogoča že sedanja zakonodaja, ter z enotno evidenco vpisa. Vlada bi morala biti po profesorjevem mnenju bolj socialno občutljiva, saj "ni ustrezno pripravila štipendijske politike, hkrati pa študentom zmanjšuje dostop do dela".

Bugarič še opozarja, da malo delo uvaja negotovo obliko dela, ki problemov ne rešuje, ampak jih odpira. Vlada namreč "brez obrazložitve povzema ureditev področja iz Nemčije, ne da bi se vprašala, zakaj ta oblika dela tam povzroča velike probleme". Prav tako zakon o malem delu nima ustrezne empirične analize. "Napovemo lahko negotovost glede socialnega položaja študenta, ne vemo pa, kakšni bodo rezultati," je sklenil Bugarič.