V današnji razpravi je bilo največ pomislekov izrečenih na račun določbe, po kateri naj bi se normirani stroški za opravljeno avtorsko delo s sedanjih 40 znižali na deset odstotkov. Predlagana ureditev namreč postavlja ustvarjalce s področja kulture v nedopustno slabši položaj, v primerjavi z večino drugih državljanov, ki prejemajo dohodke predvsem iz plač, kjer stroške njihovih delovnih mest nosijo delodajalci.
Sporni normirni stroški
Svetniki so med drugim menili, da bi morali v zakonu jasno definirati, katera so tista avtorska dela, kjer bi normirane stroške vendarle kazalo priznati.
Alojz Križman (lokalni interesi) se je zavzel tudi za to, da bi dvignili višino olajšav, ki pa bi jih bilo treba po mnenju Antona Peršaka (negospodarske dejavnosti) ločiti tudi po namenu, saj se ta sedaj zapolni denimo že samo s prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem. Po mnenju Ladislava Kaluže (delojemalci) bi morali urediti tudi področje uporabe službenih avtomobilov, v primerih, ko delavci vozila uporabljajo pretežno v službene namene.
Mramor: Zakon naj bi ostal nespremenjen
Minister za finance Dušan Mramor je ocenil, da se glede na pripombe, ki so jih vložili državni svetniki, v zakonu ne bi smelo spremeniti nič. Poudaril je, da je treba davčno reformo gledati širše, saj je delo zelo obdavčeno, dohodki iz kapitala pa so malo obdavčeni, prav to pa naj bi s tem zakonom odpravili.