Ne glede na to, koliko denarja oz. nadomestila bi predsednikom državnega sveta v zadnjih 12-ih letih pripadalo, lahko trdimo, da plač ne bi smeli dobivati. Ker pa plače so dobivali, so jih tako dobivali nezakonito.
"Po mojem mnenju to ni bilo v skladu z zakonom. Res pa je gotovo, da ima predsednik več dela, in mu gotovo pripada večje nadomestilo izgubljenega zaslužka v zvezi s tem. Vendar to ni plača. Treba je ločit nadomestilo izgubljenega zaslužka, ki je povračilo nekih stroškov in plačo, za zaposlitev," je povedal dr. Rajko Pirnat s Pravne fakultete.
Ob tem se postavlja vprašanje, ali bi bilo zdaj potrebno nezakonito izplačan denar, plača predsednika Državnega sveta je 700 tisoč tolarjev neto, vrniti in kakšne so pravne podlage.
O tem dr. Pirnat meni: "Tu bi vnaprej težko ocenjeval ali so podani kakšni z zakonom oz. pravili obligacijskega prava določeni pogoji za vrnitev. Gotovo bi bilo potem to seveda treba kompenzirati s tistim izgubljenim zaslužkom in ugotoviti, kako je s tem. V vsakem primeru pa stvar kliče po ureditvi v zakonu. Kolikor vem, je tovrsten zakon že v proceduri."
Za svoje delo so plačani tudi državni svetniki. Tudi ti po zakonu svoje delo opravljajo častno. Po sklepu DS jim pripadajo sejnine, odvisno tudi od položaja, ki ga zasedajo. Predsedniki raznih komisij dobivajo po 121 tisočakov mesečno, člani svetniki po 90 tisoč. Sicer pa sejnina znaša 27 tisočakov. Minuli mesec je bilo tako najnižje izplačilo državnemu svetniku 90 tisoč, najvišje pa 277 tisoč tolarjev. Povprečno pa so svetniki fizično prisotni le petkrat mesečno.
