Svetniki potrdili kandidaturo za EPK, ne pa tudi kulturne strategije

Ponedeljkovo izredno sejo so sklicali zaradi lovljenja rokov za oddajo kandidature Pirana za evropsko prestolnico kulture 2025 po seji občinskega sveta prejšnji četrtek. Svetniki so tedaj večinsko glasovali za umik točke o kulturni strategiji, župan Đenio Zadković pa je posledično umaknil točko o potrditvi same kandidature.

Ob splošnem soglasju k sami kandidaturi za EPK je največ dvomov svetnikov vzbudila skupna kulturna strategija štirih istrskih občin Kultura PIKA za obdobje 2020–2030.

Že pred današnjo sejo so svetniki Gibanja za občino Piran, SD in Levice ter samostojni svetnik Savo Radić v skupni izjavi opozorili na domnevne pritiske na posamezne svetnike, ki so si drznili podvomiti o povezanosti kulturne strategije in kandidature za EPK. Prav tako so izpostavili, da vodilni pri projektu EPK v enem letu niso odgovorili na njihova vprašanja niti niso sklicali sestankov s svetniki ter da kulturna strategija nenazadnje predstavlja tudi finančni zalogaj, ki – zlasti v sedanjih razmerah – terja obširnejšo in resnejšo razpravo.

Na to, da je bila strategija pripravljena mimo vseh relevantnih deležnikov, so sicer v javnem pismu piranskim in koprskim občinskim svetnikom opozorili direktorji vidnejših obalnih kulturnih ustanov. Kot so zapisali, mora javnost vedeti, da bodo okoli 25 milijonov evrov ali več, potrebnih za izvedbo EPK, prispevale štiri obalne občine iz lastnih proračunov za kulturo, največji delež Občina Piran, del sredstev bo prispevala država (okoli 10 milijonov evrov), le 7 odstotkov pa EU (1,5 milijona evrov). Skrbi jih predvsem improvizacija pri pripravi nekaterih dokumentov, ki spremljajo prijavo. "Sporen in nepotreben je zlasti dokument Kultura PIKA, ki ga v občinah predstavljajo kot dolgoročno kulturno strategijo za vse štiri obalne občine. Videti je, da je glavni cilj tega slabo in površno pripravljenega dokumenta predvsem vzpostavitev 'skupnega kulturnega telesa', ki bi razpolagalo in odločalo o financiranju kulturne produkcije in postprodukcije na obali. Iz dokumenta izhaja tako nevarnost birokratizacije kot zapostavljanje že delujočih kulturnih ustanov, zavodov, festivalov in društev, ki bi bili vse bolj odvisni od ožje skupine odločevalcev," so zapisali. 

Ankaranska podžupanja Barbara Švagelj, ki je sodelovala pri pripravi strategije, je poudarila, da je kulturna strategija Kultura PIKA strateški dokument, ki nima moči, da bi direktno vplival na proračun ali nastanek novega javnega zavoda. Za to bi bilo treba sprejeti poseben odlok na ravni vseh štirih občin, je poudarila. "Ker je prijava EPK regijska prijava, v naši državi pa regijske ravni še nimamo, je ta skupna strategija tista, na podlagi katere se prijavljamo. Je edini dokument, s katerim dokazujemo namero vseh štirih občin, da skupaj razvijamo kulturo, kulturne vsebine," je pojasnila. 

Je pa po njenih besedah strategija zahteva pri podaji kandidature za EPK. Kot je priznala, je strategija morala nastati v kratkem času in je zato invalidna v delu participativnosti. Element javne razprave je tako bil "izrazito podhranjen", kar je pripisala dejstvu, da se je zaradi lovljenja rokov mudilo,  bo pa še dovolj časa za pripravo podrobnejše javne razprave in dopolnitev same strategije. Popravke, spremembe in dodelave bomo dali ponovno v javno razpravo in v doglednem času bi lahko prišli do realnejše verzije, ne samo za potrebe EPK, je pojasnila.

Še pred glasovanjem je Švagljeva pojasnila, da bo kandidatura za EPK sicer vložena in da je to formalno mogoče tudi brez sprejema kulturne strategije, vendar so možnosti za uspeh kandidature s tem bistveno manjše.

Piranski občinski svet je nato soglasno potrdil kandidaturo Pirana za evropsko prestolnico kulture (EPK) 2025, ni pa sprejel sklepa o istrski kulturni strategiji Kultura PIKA, saj je zanj glasovalo 12 svetnikov, 12 pa jih je bilo proti.

Bržan: Kandidatura Pirana za EPK bo brez skupne strategije okrnjena

Kot je v današnji izjavi za medije ocenil koprski župan Aleš Bržan, bo skupna kandidatura štirih istrskih občin brez omenjene strategije "okrnjena in verjetno manj konkurenčna od kandidatur tekmecev". Župan sicer ni želel špekulirati o tem, kaj bo to pomenilo za sam izbor EPK, a je dodal, "da bo moral Piran najprej dvigniti raven svoje politične kulture, preden se bo lahko ovenčal z nazivom evropske kulturne prestolnice".

Bržan je še ocenil, da so piranski svetniki sicer glasovali za kandidaturo, je pa niso podprli, saj ji z nesprejetjem kulturne strategije niso dali kar največjih možnosti za uspeh.

Bržan se je ob tem zahvalil koprskim občinskim svetnikom, ki so na ponedeljkovi seji tako kot njihovi kolegi v Izoli in Ankaranu soglasno potrdili istrsko kulturno strategijo in skupno kandidaturo za EPK.

Župan je izrazil presenečenje nad pismom direktorjev osmih kulturnih ustanov, saj so po njegovih besedah imeli prav vsi možnost sooblikovati kulturno strategijo. K temu so bili tudi večkrat pozvani in posamezni direktorji so se udeležili delavnic, njihove predloge pa so tudi upoštevali.

Bržan je obžaloval, da podpisniki javnega pisma niso bili aktivnejši, ko je bil čas za to, saj bi lahko pomagali izdelati še boljši dokument. "Pravzaprav se pritožujejo nad nami, da ni bilo opravljeno delo, ki bi ga morali opraviti sami. Zato jih je lahko za včerajšnje pismo iskreno sram," je nadaljeval Bržan. Kot je dodal, mu bodo morali v prihodnjih dneh tako pojasniti, v katerih delih nova kulturna strategija ni bila usklajena s strateškimi načrti za delovanje njihovih javnih zavodov.