16.000 evrov izplačal petim dedičem?

Nikoli nisem nikogar poskušal podkupiti, niti nisem o tem nikoli razmišljal, vsa namigovanja v tej smeri pa pomenijo grobo žalitev mojega dela, je na današnji novinarski konferenci zagotovil župan občine Komenda Tomaž Drolec.

Po njegovih trditvah v pisni izjavi vedno zagovarja konstruktivna mnenja in poteze, "zlonamernost, ki veje iz objave izseka posnetka, pa me je osupnila. V omenjenem primeru je namreč šlo za odločitev, da izvensodno razrešimo težave okoli pridobitve soglasij za gradnjo z denacionalizacijskimi upravičenci, kar sem na seji (občinski, maja letos, op. a.) tudi pojasnil in v sproščenem jeziku dodal še nekaj metaforičnih pogledov na delovanje naše države. Denacionalizacijskim upravičencem smo na njihovo zahtevo izplačali odškodnino, zaradi katere so dali soglasje h gradnji objekta in omogočili njegovo realizacijo."

V primeru posnetka pogovora z občinskimi svetniki na temo izgradnje Podjetniške cone Komenda, v katerem je omenjal plačilo v višini 16.000 evrov, je tako po njegovih besedah šlo za odločitev, da izvensodno razrešijo težave okrog pridobitve soglasij denacionalizacijskih upravičencev in omogočijo realizacijo projekta. Z morebitnimi preiskavami dela občine še ni seznanjen, se jih pa veseli, saj je prepričan, da bodo še enkrat verificirale zakonitost in transparentnost dela občine. Vsi dosedanji pregledi delovanja namreč niso pokazali nepravilnosti, vrata občine pa ostajajo odprta vsem, ki imajo nalogo, pristojnosti in znanje za nadzor njihovega dela, je povedal.

Delo na projektu poslovna cona Komenda je bilo po njegovih besedah vseskozi podvrženo pritiskom javnosti, državnih ustanov in različnih interesnih skupin. "Za njegovo uresničitev res niso bila dovolj samo 'prijazna pisma', ampak smo s tehtnimi argumenti, jasno vizijo, energijo, delovno vnemo in predvsem edinstveno uresničitveno možnostjo projekta uspeli zagotoviti stabilno prihodnost za našo občino." Prepričan je, da bodo morebitni pregledi uresničevanja projekta pokazali, da so "črni madeži", ki mu jih želijo nekateri pripeti, le "pregovorna slovenska nevoščljivost".

Denar naj bi izplačal petim dedičem po Andreju Mejaču, in sicer iz lastnega žepa, "ker država ni uspela denacionaliziranega vrniti v celoti". Dokumenta, ki bi potrjeval izplačilo 16.000 evrov iz lastnega žepa, nima. Da se je pri tem "počutil kot mafijec", je v posnetem pogovoru povedal, ker tega ni do zdaj še nikoli počel in se mu je način zdel nenormalen. Sredstva za izplačilo je sicer imel še od obrti, ki mu je dve desetletji cvetela, sicer pa sta s soprogo lastnika hiše z večjim zemljiščem, parcele v Barbarigi in okrog sto kvadratnih metrov velikega stanovanja v starem delu Ljubljane.

Na vprašanje je Drolec potrdil, da je v preteklosti kupil neko zemljišče in ga z občinskim odlokom pozneje spremenil v zazidljivega, vendar je to storil kot eden "izmed stotih". Hkrati je zatrdil, da še nikoli od nobenega občana ni vzel provizije ali da bi v še kakšnem primeru segel v lastni žep, da bi omogočil kaki projekt. "Ker mu je kar nekaj medijev in fizičnih oseb z lažnimi navedbami ter žaljivimi obdolžitvami povzročilo osebno in politično škodo," je Drolec za zastopanje v zvezi s tem postopkom danes pooblastil odvetniško družbo Čeferin.

Ne namerava odstopiti

Poleg tega je zavrnil poziv nekaterih občinskih svetnikov, da naj zaradi izgube politične kredibilnost odstopi. Komendski svetniki Vid Koritnik, Matija Zadrgal, Aleš Marinko, Pavel Šmid, Danica Zmrzlikar, Klara Berlec, Štefan Kern in Mihaela Poglajen namreč ugotavljajo, da "slovensko, še najbolj pa komendsko javnost pretresajo razkritja medijev o domnevno koruptivnem in etično spornem poslovanju župana Tomaža Drolca, ki je, po lastnih priznanjih, občinske posle namenjal prijateljem in zaščitnikom. Krona vsega pa je županovo priznanje, da je pri vsem za dosego ciljev podkupoval tudi državne uradnike."

Zavedajo se, da preiskava še poteka in da je vsakdo nedolžen, dokler mu krivda ni dokazana, a hkrati menijo, da je župan izgubil potrebno politično legitimnost. "S svojimi dejanji in priznanji je pokazal, da ne loči pravnih norm županovanja od nepravnih oziroma da si svoje poslanstvo, za katerega je prejel mandat občanov, razlaga po svoje." Zato pričakujejo, da bo župan Tomaž Drolec "ob političnem bankrotu in izgubljeni kredibilnosti med ljudmi sledil moralnim in etičnim normam, ki veljajo v evropskih demokratičnih državah in nemudoma odstopil s položaja".

16.000 evrov dal iz lastnega žepa?

Župan Drolec naj bi 30. maja, ko je na občinski seji priznal, da je za občinske posle podkupoval uradne osebe – tudi na ministrstvih, govoril o lobiranju za okoljsko soglasje za pozidavo kmetijskih zemljišč v poslovni coni Komenda in o domnevnem podkupovanju neznanih uradnih oseb. Zatem je potrdil, da je uradnike podkupil s 16.000 evri, a ne občinskega, temveč lastnega denarja. Zasebnemu podjetju naj bi dal poldrugi milijon poroštva in prekoračil pooblastila. Včeraj je dejal: "Nikoli nisem podkupoval uradnikov, na to niti pomislil nisem. Lastnih 16.000 sem dal petim fizičnim osebam, denacionalizacijskim upravičencem, zato da smo lahko dobili soglasja in nadaljevali postopke za izgradnjo trgovine v Centru Komenda."

Pred soglasjem je bilo potrebno okoljevarstveno dovoljenje

Okoljevarstvena soglasja sicer izdajajo na okoljskem ministrstvu, natančneje na agenciji za okolje. Kamniška upravna enota pa je leta 2009 vodila postopek izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo infrastrukturnih objektov za potrebe poslovne cone dva, za širitev že obstoječe cone. Investitorki sta bili komendska občina in družba Poslovna cona Komenda. Poslovna cona dva je presegala površino 50.000 kvadratnih metrov, zato je bilo treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje, ki je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja.

Investitorki sta za predvideni poseg pridobili okoljevarstveno soglasje agencije z dne 13. maja 2009, vendar samo za del v lokacijskem načrtu predvidene poslovne cone, so sporočili z kamniške upravne enote, kjer so investitorkama 29. julija 2009 izdali gradbeno dovoljenje za gradnjo komunalne infrastrukture v delu poslovne cone, za katero je bilo pridobljeno okoljevarstveno soglasje in za gradnjo zadrževalnika na izvzetem območju, kar je bilo skladno s pravnomočnim okoljevarstvenim soglasjem.

Gradnja infrastrukture poslovne cone je tako predvidena v dveh etapah. Gradnja infrastrukture na izvzetem delu poslovne cone, ki je na jugozahodnem delu predvidene cone, je predvidena v drugi etapi in ni bila predmet gradbenega dovoljenja z dne 29. julija 2009. Za gradnjo komunalne infrastrukture v drugi etapi bosta investitorki morali pridobiti posebno gradbeno dovoljenje, ob pogoju, da bo prej pridobljeno pravnomočno okoljevarstveno soglasje.

Skladno z zakonodajo se pogoji v okoljevarstvenem soglasju štejejo za projektne pogoje, ki jih je vsak investitor pri gradnji dolžan upoštevati. Izpolnitev pogojev pa upravni organ ugotavlja v postopku izdaje uporabnega dovoljenja, v katerega je vključeno tudi ministrstvo za okolje in prostor, so še pojasnili na upravni enoti.