Svetniki namreč nasprotujejo sprejetju zakonskega predloga o nepoklicni funkciji predsednika Državnega sveta. Nepoklicno oz. "častno" funkcijo predsednika tega državnega organa že sedaj določa osnovni zakon o Državnem svetu. Državni svetniki so v polemični razpravi vladi očitali, da z deprofesionalizacijo in s predvidenim zmanjšanjem proračunskih sredstev ustvarja podlage za hiranje in postopno ukinitev Državnega sveta in da gre pri tem za ukinitev ustavne kategorije.
Vladi so očitali, da zmanjšuje demokratične standarde, zmanjšuje ugled svetnikom in manipulira ter izvaja populizem. Nekateri pa so menili, da bi lahko vlada, če bi hotela razmere resnično urediti, predlagala, da naj predsednik svojo funkcijo opravlja poklicno. Državni zbor je namreč enkrat že zavrnil zakonske spremembe državnega sveta, ki je predlagalo prav to. Ostre odzive pa je v svetu povzročilo tudi stališče ministra Viranta, da je državni svet sam kriv, ker tega vprašanja ni uredil in da si zakon razlagajo tako, kot jim koristi.
Minister za javno upravo Gregor Virant očitke zavrača, vlada je morala ukrepati, saj državni svet svojega poslovnika, s katerim so pred 12 leti profesionalizirali svojega predsednika, kljub pozivom ni želel spremeniti.
Pri predlaganih dopolnitvah zakona o državnem svetu gre samo za uveljavitev načela zakonitosti, je ob robu današnje seje Državnega sveta povedal minister za javno upravo Virant. Razprava o bodoči vlogi državnega sveta ali njegovi morebitni ukinitvi se bo verjetno v prihodnosti odprla, vendar zaenkrat v vladi ne načrtujemo ustavne spremembe na tem področju, ker je ena koalicijska stranka že jasno in nedvoumno povedala, da je proti ukinitvi, je še dejal Virant. Kot je znano, ukinitvi državnega sveta ostro nasprotuje koalicijska SLS, katere član je tudi sedanji predsednik državnega sveta Janez Sušnik.
Sicer pa je minister Virant prepričan, da lahko Državni svet, glede na svoje ustavne pristojnosti, opravlja svoje funkcije tudi, če bo predsednik opravljal funkcijo častno in neprofesionalno. "Žalostno je, da je vlada morala vložiti zakon v parlamentarno proceduro, kajti že sedanji zakon je jasen in izrecno določa, da je funkcija člana Državnega sveta častna in da član dobiva za opravljanje svoje funkcije nadomestilo," je še dejal Virant. Sicer pa je po njegovem mnenju povsem jasno, da takšna zakonska formulacija ne omogoča profesionalnega opravljanja funkcije nobenemu članu Državnega sveta niti njegovemu predsedniku. Vztrajanje Državnega sveta na takšni "nategnjeni" razlagi zakona, po kateri je možna profesionalna funkcija predsednika tega organa, je po mnenju ministra Viranta žaljiva do državljank in državljanov.
