Svetovna prvakinja: Bolje je doživeti te trenutke, kakor gledati družbena omrežja

Živa Remic in njen trener Gregor Grad, s katerim sodeluje praktično od začetka svoje tekaške poti, pravita, da zmagoslavnega trenutka, ko je v napetem taktičnem boju s časom 2:03,03 samo za pet stotink premagala drugouvrščeno Grkinjo, nista prav veliko podoživljala, raje sta ga živela – v trenutku, ko se je zgodil. "V bistvu smo se kar malo umaknili od družbenih omrežij in vseh medijev. Tega je preveč in ti glavo čisto napolni. Živi sem že prej rekel, da se naj umakne s spleta," je v Pogledu na svet v oddaji Svet na Kanalu A povedal trener Grad. Strinjala se je tudi njegova mlada varovanka: "Bolje je doživeti te trenutke, ki so 'zares', kakor gledati družbena omrežja." 

Grad meni, da tudi dogodki, ki sledijo po zmagi, niso tako glamurozni: "Kar ljudje ne vedo, je, da ko zmagaš, se zgodi ena in ista stvar. Pride protidopinška agencija in takoj dobiš agenta, ki stoji zraven tebe in v bistvu ti uniči ves trenutek. Čaka te milijon obveznosti. Atlet mora iti lulat in na odvzem krvi. Lahko tudi čakaš po dve do tri ure. Po ceremoniji odpeljejo atleta na drugo lokacijo in se niti ne moreš poveselit."

Kljub dramatičnemu razpletu Remic priznava, da je takoj vedela, da je zmagala: "Ko tečem, nimam občutka kje so tekmice in se odzivam na vsak njihov korak. Ker je bil finale, sem vedela, da bom dala vse od sebe in je vse šlo na moč. Takoj sem vedela, da mi je uspelo zmagati." 

16-letnica si je na tekmovanju v starostni kategoriji do 20 let pokorila starejše tekmovalke, ki so bile po besedah njenega trenerja v prednosti: "Zdi se mi pretirano, da imajo tako mladi atleti tri teke na 800 metrov v štirih dneh, saj je to izčrpavajoča disciplina. Regeneracije praktično ni. Ostale tekmovalke izvirajo iz kategorije teka na 1500 metrov, kar pomeni, da so malo bolje vzdržljivostno pripravljene. Če bi Živa naredila en dober tek, bi lahko imela težave pri ostalih dveh, zato smo se odločili za najmanjšo izgubo energije do finala." V zadnjih metrih pa sta izkoristila njeno največjo vrlino – šprint v zadnjih 100 metrih, v katerem je daleč najhitrejša.

Za takšen rezultat je poleg fizične pomembna tudi psihična pripravljenost. Za slednjo tekačica uporablja posebno taktiko: "Na začetku si v glavi govorim, da sem lahkotna, da uživam, zadnjih sto metrov pa 'delaj korak, grizi'. Torej same pozitivne stvari, to je ključno."

Tekmovalka in njen trener sodelujeta zelo kompatibilno, zaupata drug drugemu in se dopolnjujeta: "Dokler imam vpliv, sem miren, takrat Živa potrebuje podporo. Ko Živa pride na tekmo, ima fokus, ki je neverjeten. Ko pride na prizorišče takoj preklopi in postane druga oseba. Takrat jaz postanem živčen," opisuje Grad. 

Mlada rekorderka je ena izmed štirih Slovenk, ki so že presegle mejo pod dve minuti na 800 metrov (poleg nje so to le še Jolanda Čeplak, Brigita Langerholc Žager in Anita Horvat). Trener treninge prilagaja njeni starosti, pogosto pa jo je treba tudi ustaviti, saj je izjemno zagnana, a kot sama pravi, vedno bolj posluša svoje telo: "Ko je bila mlajša, je bilo več težav. Zdaj je te stvari ponotranjila, tako da s tem nima več težav," jo hvali njen trener.

Sogovornica je tudi dijakinja Gimnazije Bežigrad. Kaj pa počne v času ko ni v šoli in ni na atletskem stadionu? "Prostega časa moram reči, da ni kaj veliko. Ko ga imam, grem rada ven s prijateljicami, si vzamem kaj časa zase in grem s kužkom na sprehod." Atletinja bo prihodnjo nedeljo dopolnila 17 let, njen trener pa šaljivo pravi, da ji na ta dan zagotovo ne bo dovolil trenirati.