Vprašani v Sloveniji pogosteje plačali podkupnino za javne storitve

Transparency International je objavil rezultate javnomnenjske raziskave Svetovni barometer korupcije (GCB) 2021 za Evropsko unijo (EU)."Več kot polovica vprašanih meni, da se je korupcija v Sloveniji v zadnjem letu povečala, kar je za Ciprom drugi najvišji delež v EU. Prav tako je skoraj dve tretjini vprašanih iz Slovenije ocenilo, da se državljani ob prijavi korupcije bojijo povračilnih ukrepov, kar je tretji najvišji delež v EU. To je zaskrbljujoče," ocenjuje dr. Alma Sedlar, predsednica TI Slovenia. Kot je razvidno iz grafa, temu prepričanju za Ciprom in Slovenijo sledijo v Bolgariji, Romuniji, Hrvaški in na Portugalskem. Najmanj prebivalcev, ki menijo, da se je korupcija v zadnjem letu zvišala, pa je na Finskem in v Estoniji. 

83,9 odstotka vprašanih v raziskavi je ocenilo, da je korupcija v vladi velik ali zelo velik problem, še posebej pa je opazen porast tistih, ki menijo, da so predsednik vlade ali ljudje v njegovem kabinetu vpleteni v korupcijo (38,6 odstotka v 2020, 17 odstotkov v 2016), izpostavljajo v TI Slovenija.   

Kot je razvidno iz tabele, kot najbolj problematično korupcijo vlade dojemajo na Hrvaškem, sledijo Bolgarija, Ciper, Portugalska, Španija, Češka, Italija, ki pa ji sledi Slovenija. Najbolj 'zadovoljni' pa so na Danskem in na Finskem. 

Vprašani v Sloveniji so prvi v prepričanju, da vlado vodijo zasebni interesi, tako jih, glede na rezultate raziskave, meni 70 odstotkov vprašanih. Največji delež vprašanih prav v Sloveniji meni, da vlado vodi nekaj velikih interesov za lastno korist. Sledijo Bolgarija, Ciper, Češka. Najmanj jih tako meni na Švedskem in Danskem. 

Prvič od začetka merjenja se je raziskava Svetovni barometer korupcije osredotočila na več oblik osebnih izkušenj s korupcijo. Ob vprašanjih o izkušnjah s podkupovanjem so sodelujoči odgovarjali tudi na vprašanja o uporabi osebnih zvez za dostop do javnih storitev in izsiljevanju za spolne usluge. 

Raziskava je pokazala, da se je 33 odstotkov vprašanih v EU v zadnjem letu poslužilo uporabe osebnih zvez, na Češkem celo 57 odstotkov. V Sloveniji je za dostop do javnih storitev podkupnino plačalo 4,1 odstotka vprašanih, povprečje v EU je sedem odstotkov. 

TI Slovenia pozdravlja bistveno povečanje deleža vprašanih, ki menijo, da državljani lahko prispevajo k boju proti korupciji (66,1 odstotka v 2020, 28 odstotkov v 2016).  

Porast vprašanih, ki so plačali podkupnino 

"Čeprav je Slovenija država, kjer je podkupovanje redko, ne moremo optimistično gledati na porast števila tistih vprašanih, ki so v zadnjem letu plačali podkupnino, še posebej je opazna podvojitev izkušenj s podkupovanjem v zdravstvu. Več kot 18 odstotkov vprašanih je uporabilo zveze za dostop do javnih storitev, kar je treba nasloviti, čeprav gre za drugi najnižji odstotek v EU," je povedala Sedlarjeva. 

4,6 odstotka vprašanih iz Slovenije je navedlo, da imajo izkušnjo s podkupovanjem v zdravstvu, v letu 2016 je bilo takih le 2 odstotka. Dobrih šest odstotkov vprašanih v Sloveniji je navedlo, da se je od njih ali od znancev v zadnjih petih letih zahtevalo spolne usluge za dostop do nekaterih javnih storitev, kar je tik pod povprečjem EU (7 odstotkov). 

Transparency International na podlagi rezultatov Svetovni barometer korupcije 2021 izpostavlja sedem področij, glede katerih bi morale države EU narediti več. Mednje se uvrščajo denimo učinkovitejša zaščita žvižgačev, dvig zaupanja v institucije z bolj vključujočim upravljanjem, varovalke pred neetičnimi vplivi na odločevalce in drugi ukrepi. "Zdi se, da razprave o reformah za učinkovitejše preprečevanje korupcije v Sloveniji ni, naši pozivi o učinkovitejši zaščiti žvižgačev, potrebnosti novega programa za transparentnost in integriteto ter preventivnih ukrepih pri Načrtu za okrevanje pa so naleteli na gluha ušesa," je dodala dr. Alma Sedlar. 

Vzorec raziskave je zajemal 1003 polnoletne osebe, so sporočili s TI Slovenia.