Poudarjanje osebnega prispevka slehernega posameznika k zmanjšanju obolevnosti za rakom je tudi osrednja vsebina triletne kampanje, ki jo je Mednarodna zveza za boj proti raku začela letos in bo potekala do konca leta 2021. Slogan kampanje ponazarja, da lahko vsakdo sprejme ukrep, ki bo zmanjšal tveganje za nastanek raka.
Tako se vrstijo opozorila o pomenu preventivnih dejavnosti. "Medicina je na področju zdravljenja v zadnjih letih naredila ogromen korak, še vedno pa velja, da lahko največ za svoje zdravje naredimo sami," je povedal pomočnik direktorja mariborskega zdravstvenega doma Aleksander Jus.
Preprečevanje in zgodnje odkrivanje raka sta po njegovih besedah področji, ki jima je treba v prihodnosti posvetiti še več pozornosti in hkrati opozarjati ljudi na pomembnost tega.
S tem se bo med drugim intenzivno ukvarjal lani ustanovljeni Center za krepitev zdravja, v katerem so na novo zaposlili 17 strokovnjakov. Gre za največji takšen center v Sloveniji. "Dejavniki tveganja pomembno pripomorejo k razvoju bolezni, tudi raku. S sodobnimi zdravstveno vzgojnimi metodami želimo ljudi seznaniti, kako koristno je spremeniti nezdrav način življenja, tudi tvegano in škodljivo pitje alkohola," je povedala vodja tega centra Nataša Vidnar.
"Rezultati različnih raziskav nam kažejo zaskrbljujočo sliko, da odrasli prebivalci Slovenije pomanjkljivo skrbijo za svoje zdravje. Posledice tega se odražajo tudi na rakavih obolenjih. S projekti in ozaveščevalnimi akcijami opozarjamo širšo javnost, da smo za svoje zdravje v prvi vrsti odgovorni sami, hkrati pa usmerjamo bolnike na pravo pot," je povedal predsednik Zveze Slovenska unija pacientov Borut Ambrožič.
"Številni iskalci naše pomoči iz programa spremljanja so ravno bolniki z rakom. Naša prizadevanja usmerjamo v aktivnosti, ki nam omogočajo, da so oboleli za rakom in ostali bolni dovolj kakovostno obravnavani. Želimo si, da bi celovite hospic oskrbe bila deležna sleherna oseba, ki je zbolela za rakom in potrebuje paliativno oskrbo," je dejala Nada Kunstek iz Slovenskega društva hospic. Med drugim je opozorila, da so pomoči potrebni tudi družinski člani bolnika, ki so v mnogih primerih sicer spregledani deležniki obolele družine.
V Slovenski zvezi za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo so izpostavili, da se da vsaj tretjino najpogostejših oblik raka preprečiti, in sicer z zdravo prehrano, ohranjanjem zdrave telesne teže in fizično aktivnostjo. "Tobak je edini največji preprečljivi dejavnik tveganja za nastanek raka. Opustitev kajenja je ena najboljših stvari, ki jih lahko storimo, da znižamo svoje tveganje za nastanek raka," je navedla Mihaela Lovše iz omenjene organizacije.
Za rakom pogosteje zbolevajo moški
Letos na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) poudarjajo predvsem pomen udeleževanja v presejalnih programih Zora, Dora in programu Svit, ki so namenjeni zgodnjemu odkrivanju raka materničnega vratu, dojk in raka na debelem črevesju in danki.

Po podatkih Onkološkega inštituta največ prebivalcev Slovenije zboli in umre za raki, ki so predvsem posledica slabega življenjskega sloga, oziroma za posledicami kajenja, prekomernega uživanja alkohola, prekomernega hranjenja in debelosti, premalo gibanja.
Še vedno velja, da za rakom v Sloveniji pogosteje zbolevajo in umirajo moški, saj ti v večji meri uživajo alkohol kot ženske, prav tako je med njimi več debelih in prekomerno hranjenih, več kadilcev, poleg tega pa se manj udeležijo različnih preventivnih akcij, tudi v programu Svit.
Kljub temu število novih rakov na debelem črevesu in danki od leta 2011 upada. Od leta 2010, ko je bilo število novih rakov najvišje, 1724, je to število upadlo in je v 2013 znašalo 1375, torej 349 novih rakov manj.
Pojavnost raka v Sloveniji se povečuje, vsako tretjo smrt zaradi raka lahko pripišemo tobaku
Podatki Registra raka kažejo, da v zadnjih letih za rakom letno zboli več kot 12.000 Slovencev, okoli 6500 moških in okoli 6000 žensk, umre pa jih nekaj več kot 5700, okoli 3200 moških in 2500 žensk. Petletno relativno preživetje odraslih slovenskih bolnikov s katero koli vrsto raka, brez nemelanomskega kožnega, ki so zboleli v obdobju 2006–2010, je bilo 50-odstotno, bolnic pa skoraj 60-odstotno.

Pojavnost rakavih bolezni se v Sloveniji povečuje in se je v zadnjih 20 letih skoraj podvojila. Najpomembnejši vzrok raka in smrti zaradi raka je raba tobaka. V Sloveniji ji stroka pripisuje 29 odstotkov vseh smrti zaradi raka med prebivalci, starimi 30 let in več, torej skoraj vsako tretjo smrt zaradi raka. Kar 88 odstotkov smrti zaradi pljučnega raka je pripisljivih tobaku.
Med najpogostejše rake v Sloveniji sodijo rak kože, debelega črevesa in danke, pljuč, dojke in prostate. Ogroženost za rakom pa se povečuje tudi s staranjem prebivalstva.
KOMENTARJI (37)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.