Polovica Slovencev se ne rekreira, druga polovica pa hiti v gozdove in na planine

Polovica Slovencev se ne ukvarja z nobeno športno aktivnostjo. Najbrž nihče ne oporeka trditvi, da je gibanje zdravo in koristno za dobro počutje. Raziskave potrjujejo, da že nekaj minut gibanja na dan lahko precej zmanjša možnosti za razvoj bolezni. A je kljub temu v Evrostatovi raziskavi kar 49 odstotkov vprašanih Slovencev odgovorilo, da so telesno aktivni manj kot enkrat mesečno, kar pomeni, da se ne odpravijo niti na kratek sprehod.

Vsako leto 10. maja obeležujemo svetovni dan gibanja, katerega bistvo je spodbujanje telesne dejavnosti in zviševanje deleža telesno dejavnega prebivalstva. Če zaradi zgornjih podatkov mislite, da smo Slovenci po odstotku ljudi, ki se ukvarjajo s kakšno telesno aktivnostjo, na repu evropskih držav, se motite. Namreč kar 59 odstotkov Evropejcev se ne ukvarja z nobeno športno aktivnostjo. Čeprav se zavedanje o koristih gibanja viša, se število aktivnih ljudi zmanjšuje.

Najbolj aktivni so Skandinavci

Najaktivnejši so severni Evropejci, med njimi Švedi, saj je pri njih vsaj enkrat na teden telesno aktivnih kar 70 odstotkov vseh prebivalcev. Najmanj pa so gibanju naklonjeni na jugu. Najnižje na lestvici je Bolgarija, saj se pri njih kar 78 odstotkov ljudi nikoli ne ukvarja s telesno aktivnostjo. Sledijo ji še Malta, Portugalska, Romunija in Italija.

Zakaj bi se morali gibati?

Ob svetovnem dnevu gibanja Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) odraslim priporoča, da se vsaj 5 dni v tednu zmerno gibajo vsaj 30 minut ali pa 3 krat tedensko z intenzivno vadbo ukvarjajo vsaj 20 minut. Telesna aktivnost namreč zmanjša možnost za razvoj bolezni, vključno z boleznimi srca, sladkorno boleznijo ter rakom črevesja in dojk, opozarja WHO. Prav tako pa telesna aktivnost blagodejno vpliva na dobro mentalno počutje in zmanjševanje stresa.

Kolesarjenje dokazano ugodno vpliva na zdravje

Ob svetovnem dnevu gibanja tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravja (NIJZ) pozornost namenjajo kolesarstvu, saj je to prijazno okolju in koristi našemu zdravju. Na NIJZ priporočajo, da "kolesarimo tako hitro, da se nekoliko zadihamo, spotimo in se nam dvigne srčni utrip. Kolesarjenje s hitrostjo 15–20 kilometrov na uro je zmerno intenzivna telesna dejavnost, ki ima dokazano ugodne učinke na zdravje. Pomaga pri uravnavanju telesne teže, krvnega tlaka, sladkorja in holesterola, poleg tega pa pozitivno vpliva na razpoloženje. Pri rednem kolesarjenju bo čez nekaj časa opaziti tudi bolj čvrste mišice nog in trupa, izboljšala se bo tudi kondicija."

WHO predlaga, da najdemo načine rekreacije, ki so nam zabavni in tako premostimo svoj morebitni odpor do gibanja. Vse tiste, ki spadate med tisto polovico Slovencev, ki se ne gibate, NIJZ bodri, da si Svetovni dan gibanja izberete za začetek rednejše telesne dejavnosti ter da čim večkrat zamenjate avto za kolo.

V službo s kolesom

Jutranja vožnja na kolesu osveži in prebudi telo, pot domov pa umirja in sprošča. "Če za pot v službo potrebujemo s kolesom vsaj 10–15 minut, poleg tega pa se po bližnjih opravkih odpravimo peš ali s kolesom, smo že naredili veliko za svoje zdravje, brez veliko porabljenega prostega časa in brez dragih članarin ali dodatne opreme. Zlasti v sedanjem času, ko je ob obilici delovnih, družinskih in ostalih obveznosti težko doseči pol ure telesne dejavnosti na dan, je kolesarjenje na delovno mesto odlična rešitev," je povedala asist. Janet Klara Djomba z NIJZ. Dodala je, da lahko "čas za iskanje parkirišča in zaradi prometnih zastojev porabimo za bolj prijetne stvari. Kolesarski izleti omogočajo edinstven stik z naravo, sprostitev na svežem zraku in hkrati enostavno ter ugodno telesno vadbo. Kolesarjenje ne povzroča prometnih zamaškov, varčuje z energetskimi viri in pomaga varovati okolje."

Ne obremenjujmo se preveč in začnimo

Če se s kolesom niste vozili že od otroštva, ne skrbite. Za začetek kolesarjenja ne potrebujete posebnih priprav, le ne podajte se na predolge in prezahtevne vožnje, če ste začetniki. "Pomembno je, da se ob prvem izletu s kolesom ne precenjujemo, zlasti če smo do sedaj bili manj telesno dejavni. Pri kolesarjenju so obremenjene druge mišične skupine kot pri hoji, teku ali vsakdanjih aktivnostih, zato naj bo prvi izlet krajši, po možnosti naj bo pot blizu našega doma, ki je ravna in enostavna. Če pa imamo po tem občutek, da bi lahko kolesarili še dlje, čas na kolesu počasi stopnjujemo. Napredovanje moramo prilagoditi svojim sposobnostim in ne smemo pretiravati," je še svetovala Djombova.

Že vrsto let je kolesarjenje v vrhu priljubljenosti

Da je Slovencem kolesarjenje blizu, ni presenetljivo, saj imamo zelo razgibano pokrajino, polno naravnih lepot. Tihe podeželske ceste, po katerih se vije le malo prometa, ter razvejane gozdne poti prav kličejo k raziskovanju. Na kolesu lahko celo spoznavamo tudi slovensko podzemlje, saj rovi pod Peco na Koroškem omogočajo vožnjo po opuščenih rudarskih rovih.

Po ideje na informacijske točke

Če se je v vas prebudilo zanimanje za raziskovanje še neodkritih lepot naše dežele, pa ne veste, na katero pot bi se podali, vam pri odločitvah lahko pomagajo informacijske točke za kolesarje. Teh je po celi državi razporejenih 35, pri njih pa lahko dobite zemljevide kolesarskih poti in ostale koristne informacije ter nasvete glede destinacij, nastanitvah in tudi to, kje lahko v primeru težav popravite kolo.

Vedno več kolesarjev se podaja v gore

Cestno kolesarjenje je pri nas že dolgo zelo priljubljen način rekreacije, vedno več privržencev pa v zadnjih letih pridobiva tudi gorsko kolesarstvo. Ker Slovenci zelo radi hodimo v hribe in se vozimo s kolesi, ni presenetljivo, da se pojavlja želja ti dve aktivnosti združiti. Ker pa se v naravi srečuje mnogo različnih rekreativcev, prihaja do mnogih nasprotovanj.

Gorsko kolesarstvo ni le drvenje v dolino

Veliko pohodnikov, ki se poda na planinske poti, meni, da kolesarji nanje ne sodijo. A razlog za neodobravanje pogosto tiči v nerazumevanju samega gorskega kolesarjenja. Mnogi namreč mislijo, da gre pri gorskem kolesarjenju le za drvenje navzdol po klancih, v resnici pa se "velika večina gorskih kolesarjev ukvarja s t.i. cross country in all mountain načinom vožnje – vzponi in spusti po makadamskih cestah, v znatni meri pa tudi po gozdnih, planinskih in poljskih poteh," je pojasnil Peter Zajc, predstavnik konzorcija odprimopoti.si. V resnici pa se po tržnih analizah iz primerljivih okolij ocenjuje, da se z gravitacijskim gorskim kolesarjenjem ukvarja le do 10 odstotkov gorskih kolesarjev, je povedal Zajc.

Zato si želijo predstaviti pravo plat tega načina rekreacije in vse koristi, ki jih prinaša posamezniku, družbi in okolju. "Gorsko kolesarstvo je popularna in atraktivna rekreacijska in športna aktivnost, s spodbujanjem katere lahko bistveno vplivamo na dobro počutje in zdravje državljanov Slovenije, spodbujamo trajnostno mobilnost ter zmanjšamo potrebne izdatke javne zdravstvene blagajne. Z načrtnim razvojem lahko prispevamo k novim zelenim delovnim mestom, predvsem med mladimi in na podeželju," opisuje pomembnost te dejavnosti.

Kodeks: pomembna sta uvidevnost in sožitje med kolesarji in pešci

Niso vsi kolesarji brezobzirni divjaki, večina se jih le želi naužiti narave, tako kot drugi uporabniki istih poti. Zato je pomembno, da si vsi akterji prizadevajo k sožitju in medsebojnemu spoštovanju. Za to si prizadeva tudi Konzorcij odprimopoti.si in kolesarje poziva, da vozijo samo po poteh, ne ubirajo bližnjic, ne kolesarijo čez njive, za sabo ne puščajo sledi, ne plašijo živali ter upoštevajo hitrostne omejitve in lastne sposobnosti. Poudarjajo pomen obvladovanja kolesa in tega, da za ovinki vedno pričakujejo ovire ali druge uporabnike poti. Prijazen pozdrav je vedno dobrodošel, pomembna je uvidevnost. Nemotorizirani uporabniki imajo vedno prednost pred kolesarji, razen v primeru, če je pot označena le za kolesarje. Kolesarje usmerjajo k izbiranju manj obiskanih poti, saj v takšnih tudi sami najdejo več užitka.

Kolesarji na večino planinskih poti ne smejo

Največja težava in ovira za razvoj te aktivnosti je toga zakonodaja. "Vožnja po gozdnih poteh in vlakah ter planinskih poteh je pretežno nelegalna. To pomeni, da je nelegalna, razen če je bila določena trasa s kompleksnim postopkom legalizirana. Tovrstnih legalnih poti v Sloveniji praktično nimamo. Brez tega pa ni osnove za razvoj sodobnih rekreacijskih in turističnih proizvodov," je pojasnil Zajc.

Jože Rovan, načelnik Komisije za turno kolesarstvo Planinske zveze Slovenije, je pojasnil, da imamo v Sloveniji 1661 planinskih poti v skupni dolžini več kot 10.000 kilometrov, od tega jih okoli 50 odstotkov poteka po cestah, kolovozih, gozdnih cestah in drugih prometnicah, ki so grajene za vožnjo. "Zato se lahko te prometnice, če to ni prepovedano s katerim drugim predpisom, seveda uporabljajo tudi za vožnjo s kolesi. Po planinskih poteh, ki ne potekajo po prometnicah, je vožnja z zakonom o planinskih poteh prepovedana, izjemoma pa je dovoljena na tistih planinskih poteh, ki so skladna z merili za dvonamensko rabo planinskih poti in za katere skrbniki poti izvedejo predpisan postopek za odprtje planinske poti za dvonamensko rabo," je pojasnil.

Dvonamenske planinske poti

Premik, čeprav počasen, se kaže tudi v tem, da sta v Sloveniji že dve planinski poti, na katerih je kolesarjenje dovoljeno. Dejstvo, da so planinske poti uredili na ta način, kaže, da je sožitje peščev in kolesarjev možno in da se gorskim kolesarjem obetajo boljši časi. Seveda ob predpostavki, da se držijo neformalnih pravil vožnje, torej da si poti s pešci delijo enakovredno. Dvonamenske poti, namenjene tako pešcem kot kolesarjem, sta zaenkrat Grosupeljska in pot pri Gračišču. Poti, po katerih se lahko zapeljete s kolesom, so označene z modro črto pod markacijo.

Premiki so opazni

Sicer pa Zajc, predstavnik konzorcija odprimopoti.si, ki si prizadeva za razvoj kolesarjenja, razvoj gorskokolesarskih poti ter izobraževanja na tem področju, meni, da je gorskokolesarska skupnost na dobri poti. "Predvsem v zadnjem letu so opazni navdihujoči premiki. Začeli smo se povezovati na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, sodelovati z lastniki zemljišč, strokovnimi institucijami kot sta Zavod za gozdove Slovenije in Zavod RS za varstvo narave. Verjamemo, da je pot prava in da bodo sčasoma tudi razvojne politike na državi ravni prepoznale, da je gorsko kolesarjenje le – kolesarjenje. To pa, kot vse prostočasne dejavnosti, potrebuje svoj prostor," je povedal in dodal, da lahko kolesarjenje "s celovitim spodbujanjem in urejanjem postane resnično družbeno pomembna aktivnosti".

Nujno je izboljšanje kolesarske infrastrukture

Tudi tisti kolesarji, ki so udeleženci v cestnem prometu in ne naravi, se na svoji poti srečuje z mnogo težavami, je opozoril Bojan Žižek iz Slovenske kolesarske mreže. Te so "posledica neusklajenega prostorskega načrtovanja, neprimernega gradbenega načrtovanja ter vzdrževanja kolesarskih poti," zato si tudi na tem področju prizadevajo za ureditev razmer in izboljšanje pogojev. Opozarja, da moramo vsi skupaj veliko storiti za dvig prometne kulture, predvsem pomembna je strpnost vseh udeležencev v prometu.

Pomemben korak k razvoju rekreativnega kolesarstva ter kolesarjenja izven urbanih območij je vzpostavitev državnega omrežja daljinskih kolesarski poti, je povedal Žižek. "Izboljšati in poenotiti pa se mora tudi cestno-prometna signalizacija, osnutek novega pravilnika je trenutno v usklajevanju na Ministrstvu za infrastrukturo," je dodal.

Pogoji za kolesarjenje v Sloveniji vendarle izboljšujejo. "Napredku pritrjujejo tudi zunanji opazovalci iz kolesarsko razvitejših držav, ki pozdravljajo razvoj, ki je bil narejen na področju razvoju kolesarstva v Sloveniji, a opozarjajo na pomanjkljivosti kolesarske infrastrukture. Ob pravem pristopu, s sorazmerno majhnimi finančnimi vložki v infrastrukturo, pa imamo potencial za razvoj te oblike mobilnosti in rekreacije ter s tem zmanjšamo uporabo avtomobilov, ki je med najvišjimi v Evropi," je povedal Žižek.