Združenje za sadjarstvo po državno pomoč: 40 odstotkov nižji pridelek

"Čeprav jabolko ostaja eden najpomembnejših in najbolj priljubljenih sadežev, se panoga sooča z izjemnimi podnebnimi in tržnimi izzivi," so ob današnjem svetovnem dnevu jabolk zapisali v združenju za sadjarstvo, ki deluje v okviru Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS.

V Sloveniji na 1905 hektarjih intenzivnih nasadov jablan v normalnih letih pridelamo 50.654 ton jabolk. Letos je pridelek zaradi ekstremnih vremenskih razmer občutno manjši.

Pod večletnim povprečjem je tudi celotna evropska pridelava jabolk, predvsem zaradi hudih pozeb, toče in močnega deževja v Bolgariji, Latviji, Litvi, Romuniji, Poljski in na Madžarskem. V Turčiji letos zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov beležijo za 39 odstotkov nižji pridelek jabolk.

Pričakovana letošnja pridelava jabolk v svetu je 65,4 milijona ton, od tega na Kitajsko odpade 58 odstotkov, na EU 16 odstotkov in na ZDA osem odstotkov svetovne pridelave.

V združenju so izpostavili pomen stabilne in predvidljive kmetijske politike ter nujne ukrepe za dolgoročno ohranjanje konkurenčnosti slovenskega sadjarstva. Kot poudarjajo, je nujno učinkovitejše prilagajanje podnebnim spremembam, obvladovanje tveganj in večja stabilnost.

Nujna je vpeljava tehnoloških ukrepov za prilagajanje na nove vremenske razmere in zagotavljanje kakovostnega pridelka skozi celo leto, navajajo. "Potrebujemo na strani države ciljano politiko ukrepov za sadjarstvo, pospešeno izgradnjo namakalnih in oroševalnih sistemov in tehnološki preboj," so zapisali in dodali, da je potrebno tudi strokovno znanje in posodobitev tehnologij skladiščenja pridelka.

Predsednik združenja Mohor Holešek opozarja na nujnost primerljivih pogojev pridelave slovenskih sadjarjev s tekmeci. Med drugim si želi podporo EU v obliki sofinanciranja nakupa zaščitnih sredstev, zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev ob sočasnem zagotavljanju prehranskem varnosti in dostopnosti alternativnih metod, vzdržen sistem zavarovanj in krepitev pristojnosti podpornih služb v sadjarstvu.

"Od ministrstva za kmetijstvo pričakujemo takojšnjo finančno pomoč za izpad prihodkov, ki smo ga utrpeli zaradi letošnje pozebe in delno tudi suše," je v sporočilu zapisal Holešek. Direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Tatjana Zagorc je ob tem dodala, da je treba skupaj z ministrstvom, stroko in pridelovalci zagotoviti stabilnost in dolgoročni razvoj panoge.

Po podatkih državnega statističnega urada je bila v letu 2024 v Sloveniji samooskrba s sadjem le 27 odstotkov. Slovenci po podatkih Freshel Europe, ki so ji navedli v združenju, v povprečju zaužijemo 281 gramov sadja in zelenjave na dan, kar je 70 gramov manj od povprečja EU in 120 gramov manj od priporočila Svetovne zdravstvene organizacije. Slovenci pojemo največ jabolk sorte idared, gala in zlati delišes.

V združenju za sadjarstvo, ki na svetovni dan jabolk potrošnike vabi k nakupu kilograma slovenskih jabolk, je sicer osem podjetij - Darsad, Evrosad Krško, Meja Šentjur, Mirosan, Sadjarstvo Blanca, Sadjarstvo Ormož, Sadjarstvo SLOM, Sadjarstvo Šilec, Štajerc in KGZ Sava. Člani združenja so tudi kmetje.