Osrednja letošnja prireditev je bila že v soboto v Tišini, ko je zbrane nagovoril predsednik republike Milan Kučan. Jutri zvečer pa bo Cankarjev dom gostil Esmo Redžepovo iz Makedonije, imenovano tudi kraljica romske glasbe.
Po uradnih ocenah živi v Sloveniji od 7000 do 8000 pripadnikov romske etnične skupnosti, največ v Prekmurju, na Dolenjskem in v Beli Krajini. Štirinajst romskih društev, ki so bila doslej ustanovljena v 11 občinah, je povezanih in združenih v krovno organizacijo Zvezo Romov Slovenije, katere predstavniki nastopajo kot sogovorniki pri urejanju vprašanj na državni ravni, na lokalni pa se s predstavniki občine dogovarjajo vodstva društev s tega območja. Samoorganiziranost Romov v lastnih društvih in drugih organizacijah je pomembna tudi pri ohranjanju njihove identitete, jezika in kulturne dediščine.
Na uradu vlade za narodnosti ugotavljajo, da so pripadniki romske skupnosti še vedno diskriminirana skupina prebivalstva, ki je socialno ogrožena, z nizko izobrazbo, zato brez posebnih ukrepov državnih organov in občin njihovega položaja ni mogoče izboljšati. Precejšen premik je bil sicer že dosežen na nekateri področjih, na primer pri vzgoji in izobraževanju, veliko je bilo narejenega tudi pri ohranjanju kulturne dediščine. Eno od še vedno perečih vprašanj pa so bivalne razmere, tudi legalizacija romskih naselij.
Skladno s 65. členom ustave naj bi "položaj in posebne pravice romske skupnosti, ki živi v Sloveniji" uredil poseben zakon, ki še ni sprejet, vlada pa je leta 1995 zavzela stališče, da bi bilo zaščito romske skupnosti smotrno urejati v področni zakonodaji. To se postopoma uresničuje, zaščita posebnih pravic romske skupnosti je zapisana v več področnih zakonih, dva zakona, ki sta pomembna za možnost politične participacije Romov pri odločanju o javnih zadevah lokalnih skupnosti, pa sta še v parlamentarni proceduri. Gre za predlog zakona o evidenci volilne pravice in predlog novele zakona o lokalni samoupravi. Omenjena novela naj bi namreč sledila odločbi ustavnega sodišča o volitvah romskih svetnikov v občinah, kjer živijo Romi.
Prav sprejetju zakonodaje, ki bo uredila volitve Romov v občinske svete, je po besedah predsednika Zveze Romov Slovenije Jožeka Horvata zdaj namenjena njihova osrednja pozornost. Čeprav so po zakonu o lokalni samoupravi to možnost že imeli, je bila v praksi uresničena le v občini Murska Sobota, kjer so na zadnjih lokalnih volitvah izvolili svojega edinega svetnika. Drugod občine v svojih statutih tega vprašanja niso rešile. V skladu z odločitvijo ustavnega sodišča, ki je zahtevalo ureditev zastopstva, je vlada v državni zbor poslala predlog spremembe zakona in v njem navedla dvajset občin, v katerih naj bi Romi volili svetnike. "Vendar se s tem nekateri župani ne strinjajo, nočejo imeti Romov, izgovarjajo se, da niso njihovi, da prihajajo od drugod, tako da ne vemo, kakšna bo rešitev," je povedal Horvat.
