Slovenija

Svetovni dan sonca: ne moremo brez, trpimo, če ga je preveč

Ljubljana, 28. 05. 2015 13.05 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Česa se moramo spomniti ob svetovnem dnevu sonca? Omogoča življenje na Zemlji, a ga hkrati tudi ogroža, zato se moramo v odnosu do njegove moči ravnati odgovorno.

Več videovsebin
  • Nasin posnetek Sonca (v time lapse tehniki)
    04:36
    Nasin posnetek Sonca (v time lapse tehniki)
  • Iz SVETA: Dan sonca
    02:09
    Iz SVETA: Dan sonca

Agencija RS za okolje (Arso) je ob današnjem svetovnem dnevu sonca poudarila njegov pomen za življenje, izpostavili pa so tudi škodljive posledice izpostavljanja sončnim žarkom. 

"Sonce je vir življenja na Zemlji in praktično tudi edini vir podnebnega sistema, zato so spremembe energije, ki jih od njega prejme Zemlja, v preteklosti krojile podnebne razmere," je dejal direktor urada za meteorologijo na Arsu Klemen Bergant.

Kljub izrazitemu vplivu na podnebje na Zemlji pa se, kot je dejal, samo z njegovim vplivom žal ne da pojasniti hitrega porasta temperature v zadnjih 150 letih v času industrijske dobe. Glavni krivec za to je človek in emisije toplogrednih plinov, ki večinoma izhajajo iz fosilnih goriv.

Sonce
Sonce FOTO: Thinkstock

Sonce nam nudi rešitev

"Prav sonce nam kot obnovljiv vir energije nudi možnost blaženja globalnega segrevanja in posledično podnebnih sprememb. Sončeva energija se tako med drugim že uporablja v različne namene, kot je segrevanje sanitarne vode, pogon električnih vozil in zagotavljanje električne energije," je dodal Bergant.

Sonce sicer omogoča življenje na Zemlji, vendar ga tudi ogroža. Prevelika doza ultravijoličnega sevanja škoduje vsem živim bitjem na zemlji, tudi rastlinam in živalim, med temi so na sonce občutljive predvsem dvoživke. Pri ljudeh se kot posledica prevelike izpostavljenosti sončnemu sevanju najpogosteje govori o kožnem raku, ki je v zadnjih letih vse pogostejši. Kožni rak je najpogostejši rak med svetlopoltimi ljudmi, tudi v Sloveniji.

"Izpostavljanje soncu, še posebej intenzivno in občasno, kar je značilno za sodobnega človeka, ki je tri četrtine leta dela v zaprtih prostorih, nato pa gre na dopust in se sleče, občutno poveča tveganje za kožnega raka," je izpostavila specialistka dermatovenerologije Ana Benedičič. Poleg tega so dejavniki tveganja tudi sončne opekline in uporaba solarijev, na katere lahko vplivamo s svojim vedenjem.

Večina sevanja, ki so mu v svojem življenju izpostavljeni ljudje, je naključne izpostavljenosti, ki je pogosta predvsem v prvih dveh desetletjih življenja. Nacionalni inštitut za javno zdravje zato zadnja leta s programom o nevarnostih izpostavljanja soncu izobražuje predšolske otroke, šolarje in njihove starše.

ženska na plaži
ženska na plaži FOTO: Thinkstock

Spremljate UV indeks? Veste, kaj pomeni?

UV indeks trenutno sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah doseže vrednost do 7,5 in v gorah 8,5. Ob oblačnem in deževnem vremenu pa bo UV indeks zelo nizek. V navedenih vrednostih ni upoštevan odbiti del UV sevanja, ki lahko v skrajnih primerih celo podvoji prejeto dozo.

Naj ob tem pojasnimo, da je UV indeks brezdimenzijska mera za moč UV sončnega sevanja. Ob jasnem vremenu je najvišji okoli 13. ure. Pri vrednostih med 7 in 9 je izpostavljenost velika; zaščitimo se s pokrivalom, sončnimi očali, uporabimo zaščitno kremo, med 11. in 15. uro se izogibamo izpostavljanju soncu. Pri vrednostih 10 in več je najbolje, da se soncu med 11. in 15. uro izognemo, če to ni možno, uporabimo vsa zaščitna sredstva.

Primorska je najbolj obsevana, odstopanja pa so največja na severnem delu države

Odklon povprečne temperature in osončenosti aprila 2015 od povprečja 1961–1990: Povprečna temperatura je povsod presegla dolgoletno povprečje, najmanjši presežek je bil na jugozahodu države, pretežni del Slovenije je bil 1 do 2 stopinj Celzija toplejši kot običajno. Sončnega vremena je bilo povsod vsaj za šestino več kot običajno, za več kot polovico pa so običajno osončenost presegli ponekod na severu države.
Odklon povprečne temperature in osončenosti aprila 2015 od povprečja 1961–1990: Povprečna temperatura je povsod presegla dolgoletno povprečje, najmanjši presežek je bil na jugozahodu države, pretežni del Slovenije je bil 1 do 2 stopinj Celzija toplejši kot običajno. Sončnega vremena je bilo povsod vsaj za šestino več kot običajno, za več kot polovico pa so običajno osončenost presegli ponekod na severu države. FOTO: ARSO

Do površja Zemlje sicer tudi ob jasnem dnevu pride le del sončnega sevanja. Arso meritve sončnega sevanja redno izvaja na nekaj 10 merilnih mestih po Sloveniji. Gregor Vertačnik iz Arsa je kot zanimivost izpostavil, da so bila poletja v zadnjih treh letih precej različno osončena. Lansko poletje so tako na merilnih postajah zaznali precej manjšo osončenost kot v predhodnih dveh letih. Primorska je sicer na splošno precej bolj obsevana kot preostala Slovenija.

 

 

  • zacetni
  • VITALHIT
  • KLET KRŠKO
  • SWY
  • WIDEX
  • PEČJAK
  • NEPREMICNINE
  • LISCA

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.