Svetovni dan spanja: Slovenci premalo spimo

Spanje ima zelo velik vpliv na naš um in telo, zato je ključnega pomena za naš vsakdan. Čeprav se s spanjem srečujemo vsi, ima vsakdo tudi drugačno predstavo o tem, kaj se dogaja, ko spimo. Po mnenju nekaterih strokovnjakov je spanje stanje začasne kome, ki telesu omogoča, da je hkrati zavestno in nezavestno. 

Po raziskavah sodeč, Slovenci spimo premalo

Nacionalna raziskava o vplivu pandemije na življenje, ki jo je izvedel Nacionalni inštitut za javno zdravje, je pokazala, da je 42 odstotkov odraslih prebivalcev in prebivalk Slovenije (starih med 18 let ali več) v času pandemije covida-19 med delovnim tednom spalo manj kot 7 ur na noč in tako ne dosegajo priporočil o dolžini spanja 7 do 9 ur na noč. 

Tudi slovenski mladostniki niso kaj dosti drugačni. Le 54 odstotkov 11-letnikov in 26 odstotkov 13-letnikov med šolskim tednom spi skladno s priporočili – 9 do 11 ur na noč. Rezultati pa so z vsakim letom še slabši. 

Za urejeno spanje ni dovolj le primerna dolžina spanja

Kot je Nacionalni inštitut za javno zdravje objavil na svoji spletni strani, so poleg zadostne dolžine spanja pomembni tudi kakovost, primerna časovna umeščenost in reden urnik spanja. Kakovostno spanje je le takrat, kadar zvečer potrebujemo čim krajši čas, da zaspimo, se preko noči čim manjkrat prebujamo in so prebujanja kratka, se zjutraj večinoma zbudimo sveži in spočiti ter čez dan normalno opravljamo vsakodnevne aktivnosti. 

NIJZ: "Spanje je steber človekovega zdravja"

Spanje je ključni pokazatelj splošnega zdravja in dobrega počutja. Vaše srce in ožilje vam bosta hvaležna, če boste dobro spali, spanec pa znižuje tudi krvni tlak, vpliva na celično obnovo in presnovo, uravnava količino inzulina in glukoze, tek in telesno težo, ohranja bogat mikrobiom črevesja ter vpliva na raven razpoložljive energije in našo telesno pripravljenost. "Spanje je pomembno za normalno delovanje možganov, saj okrepi vrsto možganskih funkcij, vključno s sposobnostjo za učenje, pomnjenje ter sprejemanje logičnih odločitev in dobrih izbir."

Urejeno spanje krepi tudi naš imunski sistem, pri čemer izboljšuje našo odpornost in imunske odzive ter na ta način pomembno prispeva k preprečevanju okužb, rakastih obolenj in ostalih kroničnih nenalezljivih bolezni. Nazadnje, pa kar je dandanes enako pomembno, spanec ugodno vpliva tudi na naše duševno zdravje in dobro počutje. 

Neurejeno spanje lahko predstavlja veliko tveganje za zdravje

Domneva se, da ima neurejeno spanje do neke mere tudi vzročno vlogo pri razvoju kroničnih obolenj, vključno s srčnimi boleznimi, možgansko kapjo in sladkorno boleznijo. Pojavljajo se tudi debelost, depresija, nezgode in upad miselnih sposobnosti. Raziskave kažejo, da je pomanjkanje spanja v srednjih letih povezano s povečanim tveganjem za pojav demence. 

Pravilno bi bilo, da spanju namenimo primerno pozornost in umeščenost v 24-urnem gibalnem vedenju in vplivamo na življenjske navade, higieno spanja ter usklajevanje lastnih potreb in potreb okolja. V kolikor prepoznavamo težave s spanjem, lahko strokovno pomoč poiščemo v lekarni ali pri osebnem zdravniku, ki nas lahko napoti tudi v nadaljnjo obravnavo k specialistu.

Motnje dihanja v spanju

Gotovo nam gre vsem na živce, ko naš partner/partnerka oziroma cimer/cimra smrčijo. Gre za vedno bolj pereč javnozdravstveni problem, za katerim po oceni trpi 150.000 prebivalcev Slovenije. Če se prekinitve dihanja pojavljajo vsako noč v povprečju vsaj petnajstkrat v vsaki uri spanja, potem so zaradi pomanjkanja kisika in ostalih reakcij organizma na prekinitev dihanja možne škodljive posledice za zdravje. Motnje dihanja v spanju postanejo nevarne, kadar tako poslabšajo kvaliteto spanja, da smo neprespani, imamo slabšo koncentracijo, slabši spomin, težave s čustvovanjem ali pa se nam celo spi za volanom.

Motnje dihanja lahko vodijo v kronične zaplete ter sladkorno bolezen. Vse več dokazov je, da motnje dihanja v spanju lahko povzročajo demenco in povečujejo tveganje za raka. 

Ampak, bodimo pozorni. Vsak, ki smrči, še nima motenj dihanja v spanju. Pozorni moramo biti, če bližnji opazijo prekinitve dihanja v spanju, če se posameznik zaradi njih zbuja, se pri zdravi osebi pojavi potreba po nočnem odvajanju vode, je spanec nemiren in se zjutraj pogosto prebujamo neprespani ali pa če se pojavijo srčno-žilna obolenja, še posebej če imamo čezmerno telesno težo.

Kot lahko vidimo, je spanec izjemno pomemben del našega življenja. Smiselno bi bilo, da se držimo smernic in se vsakodnevno zares dobro naspimo.