Primer Italije, kjer so pred kratkim sprejeli nov zakon o medijih, ki med drugim odpravlja nekatere omejitve glede lastništva medijev in oglaševanja, pa dokazuje, da članstvo v Evropski uniji še ni jamstvo za normalen in demokratičen razvoj medijskega trga. Slaba zakonodaja ali pa njeno neizvajanje namreč lahko pripelje do hudih anomalij, ob 3. maju - svetovnem dnevu svobode tiska - opozarjajo v Društvu novinarjev Slovenije (DNS).
Na očitne kršitve pravice do informiranja, predvsem v Italiji, opozarja tudi Poročilo o kršitvah pravice do informiranja v Evropski uniji, ki ga je konec aprila sprejel tudi Evropski parlament. Poročilo še zlasti opozarja na dolžnost EU, da ne glede na morebitne razmere v posamezni državi zagotovi spoštovanje medijskega pluralizma v celotni uniji. Tako evropski parlament kot tudi Evropska zveza novinarjev pa opozarjata, da morajo vse države EU zagotoviti transparentnost lastništva medijev ter takšne postopke in merila, ki bodo preprečevala koncentracijo medijske lastnine tako znotraj posameznih držav kot tudi čezmejne lastniške povezave.
Avtonomija novinarjev in uredništev ni prazna beseda ali polnilo medijske zakonodaje, ampak mora biti tudi jasno izpeljana in spoštovana, poudarjajo v DNS, kjer so v preteklih letih tudi že večkrat opozarjali odgovorne na problem koncentracije medijskega prostora in nepreglednosti lastništva medijev v Slovenije. "Slovenski javnosti smo tako že večkrat posredovali stališča Evropske zveze novinarjev, ki nove članice Evropske unije opozarja na anomalije, do katerih je prišlo v nekaterih dolgoletnih članicah unije, ter na ambicijo posameznih velikih evropskih medijskih hiš za nadaljnjo koncentracijo lastništva medijev v celotni Evropski uniji," še pojasnjujejo v DNS.
Trenutno veljavna slovenska zakonodaja pa še vedno ne zagotavlja jasnega nadzora in omejitev lastništva medijev ter ne definira dovolj jasno konfliktov interesov. Zakon, ki ga je v parlamentarno proceduro vložila vlada, bi stanje sicer lahko nekoliko izboljšal, vendar pa v DNS opozarjajo na dejstvo, da če bo zakon sprejet prepozno, ob slabi pripravljenosti in nerazumevanju pomena medijev s strani nadzornih institucij, ne bo prinesel potrebnih učinkov. Opozarjajo pa še na to, da v procesu spreminjanja zakonodaje na področju razmejevanja pravice do obveščenosti in pravice do zasebnosti prihaja do predlogov rešitev, kot sta na primer predlog zakona o varstvu osebnih podatkov in predlog zakona o medijih, ki kažejo na "nerazumevanje ustroja sodobnih demokratičnih držav".
V zadnjem času je v nekaterih slovenskih medijih prišlo do zmanjšanja avtonomije ter do načrtnega nižanja novinarskih standardov, česar edini cilj je doseganje višjih dobičkov na račun kvalitete medijev in s tem na račun bralcev, poslušalcev in gledalcev, še opozarjajo v DNS. Dejstvo pa je, česar lastniki medijev pogosto ne dojemajo, da mediji, v katerih novinarji ne morejo izpolnjevati in uveljavljati evropske pravice do soupravljanja, prej ali slej izgubijo tudi tržni boj. Bralci, poslušalci in gledalci namreč pomanjkanje avtonomije ter nezadovoljstvo novinarjev in drugih medijskih sodelavcev začutijo.
Sindikat novinarjev Hrvaške (SNH) je za danes zaradi zaskrbljujočih razmer v novinarstvu in medijih nasploh hrvaške novinarje pozval k petminutnemu molku, ki naj bi se začel ob 11.55. V SNH med drugim opozarjajo na številne primere kršenja temeljnih človekovih pravic; tako številni novinarji in drugi zaposleni v medijih delajo na črno, brez pogodb in socialnega zavarovanja, saj nekateri delodajalci vztrajno kršijo temeljno človekovo pravico do sindikalnega organiziranja in plačanega dela.
Neodvisno združenje novinarjev Srbije (NUNS) pa je ob tej priložnosti izpostavilo, da v Srbiji na tisoče novinarjev dela brez socialnega in zdravstvenega zavarovanja ali pogodbe in da zaslužijo le toliko denarja, kolikor ga potrebujejo za preživetje. V NUNS še poudarjajo, da mnogi novinarji niso varni, saj jim grozijo, pogosto pa tudi sodno preganjajo - trenutno na srbskih sodiščih poteka kar 300 postopkov proti novinarjem in medijem.
Da se je svoboda medijev po svetu v letu 2003 močno poslabšala, opozarja tudi raziskava nevladne organizacije Freedom House. Ta ugotavlja, da so se nekatera od najbolj zaskrbljujočih nazadovanj pojavila v državah, kjer peša demokracija - na primer Bolivija in Rusija -, in v starejših, že utrjenih demokracijah, kjer omenja Italijo. Slovenija je v omenjeni raziskavi po stopnji medijske svobode uvrščena na 41. mesto od 193 mest, v primerjavi z drugimi srednje- in vzhodnoevropskimi državami pa na peto mesto, za Estonijo, Latvijo, Litvo in Poljsko. Kljub temu je omenjena raziskava Slovenijo, skupaj s še 72 državami, uvrstila v razred medijsko svobodnih držav.
Najbolj presenetljivi, v negativnem smislu, so rezultati v Italiji, za kar gre še največ "zaslug" predvsem italijanskemu premieru Silviu Berlusconiju, ki ima v lasti tri največje zasebne televizijske postaje v državi, poleg tega pa je uspel uveljaviti svoj vpliv tudi v javni televiziji RAI. Tudi sicer po mnenju omenjene nevladne organizacije v italijanskem medijskem okolju vlada "neuravnoteženo poročanje Berlusconijevega ogromnega medijskega imperija".
Najboljše ocene so v raziskavi organizacije Freedom House dobile Danska, Islandija, Švedska, Belgija, Finska, Norveška, Švica, Nova Zelandija, Palau in Sveta Lucija. Na 11. mesto je bil uvrščen Liechtenstein, takoj za njim pa Luksemburg, Maršalovi otoki, Nizozemska, Andora, Monako, ZDA, Avstralija, Bahami in Portugalska. Medijska svoboda pa je poleg Italije nazadovala tudi v Boliviji, Bolgariji, Zelenortskem otočju, Gabonu, Gvatemali, Gvineji Bisao, Moldaviji, Maroku in na Filipinih. Te države so bile zato premeščene v nižji razred, medtem ko sta po lestvici napredovali le Kenija in Sierra Leone.
