Voditelji več kot 170 držav so se zbrali na sedežu ZN, kjer bodo ob svetovnem dnevu Zemlje slovesno podpisali globalni podnebni sporazum, sprejet konec lanskega leta v Parizu.
Slovenijo v New Yorku zastopa premier Miro Cerar. Slednji je sporazum že podpisal.
.@MiroCerar signing the #ParisAgreement @UN. #ClimateChange #ClimateAction #SDGs pic.twitter.com/43DcKBujs1
— dr. Miro Cerar (@MiroCerar) April 22, 2016
Gre za najbolj množično enodnevno podpisovanje kakšnega dokumenta in vzbuja upanje na hitro ravnanje za boj proti globalnemu segrevanju.
Dogovor, ki ga je v Parizu doseglo 195 držav in EU, je prvi, ki je združil tako razvite države kot tiste v razvoju. V skladu s sporazumom si bodo prizadevale, da bi dvig povprečne globalne temperature do konca stoletja omejile na največ dve stopinji Celzija glede na predindustrijsko dobo.
Prizadevanja naj bi šla v smeri še bolj ambicioznih 1,5 stopinje, s čimer naj bi se svet po ocenah strokovnjakov izognil najbolj katastrofalnim posledicam podnebnih sprememb.
"Gre za zgodovinski dogodek," je ob odprtju slovesnosti, ki se bo po podpisovanju zavlekla pozno v newyorško popoldne, poudaril generalni sekretar ZN Ban Ki Mun. "Danes boste podpisali novo zavezo s prihodnostjo," je napovedal visokim predstavnikom 171 držav.
Francoski predsednik Francois Hollande je medtem države pozval, naj kar najhitreje ratificirajo Pariški sporazum, saj bo začel veljati, ko ga bo ratificiralo 55 držav, ki v ozračje izpustijo 55 odstotkov svetovnih izpustov toplogrednih plinov. Izpostavil je EU, ki naj "vodi z zgledom" in končni da dahne še pred koncem leta.
Da bosta sporazum ratificirali letos, sta obljubili tudi največji onesnaževalki ZDA in Kitajska, ki tudi ostale pozivata, naj to storijo kar najhitreje, da bi lahko sporazum začel veljati še letos ali prihodnje leto - težave zna povzročati ravno EU, ki bi lahko za ratifikacijo potrebovala do leta in pol. Rok za začetek veljavnosti sporazuma je sicer 2020.
Posaditev 7,8 milijarde dreves do leta 2020
Sicer pa bo letošnji dan Zemlje potekal pod sloganom Drevesa za Zemljo. Do leta 2020 želi civilna družba posaditi 7,8 milijarde dreves.
Po vsem svetu se bodo danes odvili številni dogodki, posvečeni planetu. V Sloveniji je med drugim društvo Planet Zemlja pripravilo Eko konferenco in šolarjem podelilo priznanja zeleno pero, podelili so nagrade za Zemlji prijazne šole in vrtce, v Ljubljani in Mariboru so sadili drevesa, v Rušah pa so zasadili cepič Stare trte z mariborskega Lenta.
Slovenija
Pariški sporazum čaka ratifikacija, katere rok se izteče z letom 2020, ko mora sporazum stopiti v veljavo. V Sloveniji se je zaradi geografske lege sicer temperatura povišala mnogo bolj kot globalno, kar pomeni, da smo bližje meji, ko so posledice in negativni učinki podnebnih sprememb že zelo prisotni.
Evropska komisija bo predvidoma do konca junija pripravila osnutek sklepa sveta o ratifikaciji pariškega podnebnega sporazuma v imenu EU, in sicer v svežnju z nekaterimi predpisi za podnebno-energetski okvir EU 2030.
S predpisi podnebno-energetskega okvira do leta 2030 bo EU implementirala skupen cilj oz. zavezo za prva dva petletna cikla, torej do leta 2030. EU naj bi postopke ratifikacije zaključila predvidoma do konca leta 2017. V Sloveniji naj bi bil zakon o ratifikaciji Pariškega sporazuma sprejet do konca leta 2017.
Nov globalen podnebni sporazum zastavlja ambiciozen, a nujen načrt na poti v trajnosten razvoj in nizkoogljično družbo. Je univerzalen, dolgoročen, pravno zavezujoč dokument, uravnotežen in pošten dokument. Prvič v zgodovini vključuje vse države pogodbenice Konvencije o spremembi podnebja (ki jih je trenutno 195), vse globalne emisije in praktično vse sektorje, je poudaril glavni pogajalec Slovenije za podnebne spremembe Zoran Kus.
Sektorja emisij iz letalskega in pomorskega prometa pa pripravljata svoje podnebne cilje v okviru Mednarodne organizacije za civilno letalstvo (ICAO) in Mednarodne organizacije za pomorstvo (IMO).
Po sporazumu naj bi omejili globalno povečanje temperature pod dve stopinji Celzija. Neto ničelne emisije toplogrednih plinov naj bi bile dosežene v drugi polovici tega stoletja, ko naj bi opustili rabo fosilnih goriv in v celoti prešli na rabo obnovljivih virov energije.
V Sloveniji se je zaradi specifične geografske lege srednje Evrope temperatura od konca 19. stoletja povečala mnogo bolj kot globalno, in sicer za okoli 1,5 stopinje Celzija, kar pomeni, da smo mnogo bližje meji, ko so posledice in negativni učinki podnebnih sprememb že zelo prisotni, opozarja Kus.
Slovenija si bo v pogajanjih prizadevala za pošteno razdelitev naporov in številčnih ciljev med državami članicami in pri tem uveljavljala nekatere posebnosti Slovenije, kot je velika kapaciteta ponorov ogljika v gozdovih, ki je rezultat dobrega gospodarjenja z njimi in povečan tranzitni promet, kjer Slovenija sama zelo težko znižuje emisije toplogrednih plinov, zato se bo zavzela za dodatne ukrepe na ravni EU za zmanjševanje teh emisij.
Tudi za Slovenijo bo nov sporazum spodbudil nove, zelene investicije, nova delovna mesta, bolj zdravo in prijazno okolje, učinkovito rabe obnovljive energije in drugih naravnih virov. "Slovenija bo intenzivno sodelovala pri obravnavi navedenih novih ukrepov in predpisov, ter nato dokončno sprejete ukrepe v najkrajšem možnem času prenesla v nacionalen pravni red Slovenije," je dejal Kus.
Obenem Slovenija pripravlja tudi pomembne nacionalne strateške dokumente. V letu 2015 je bila sprejeta strategija razvoja prometa v Sloveniji, v pripravi sta dolgoročen energetski koncept pa strateški razvoj do leta 2050, v katerega bodo integrirane tudi vsebine dolgoročne podnebne strategije za Slovenijo.
Svoje razvojne dokumente, ki vključujejo cilje in ukrepe za spopad s podnebnimi spremembami in za prehod na trajnosten razvoj, pa pripravljajo in bodo v prihodnjih letih pripravili tudi v mestih, občinah, v gospodarstvu itd.
Sporazum je pravno zavezujoč, saj pogodbenicam nalaga pripravo t. i. nacionalno določenih prispevkov zmanjševanja emisij toplogrednih plinov v petletnih ciklih, ki morajo nadgrajevati svojo ambicijo. Prvi cikel se začne z letom 2020. Pogodbenice morajo izpolnjevanje zavez redno spremljati, poročati in preverjati prek rednih poročil. Prav tako pa je sporazum tudi pošten, saj vsebuje določila glede pomoči za najbolj ranljive in najmanj razvite države sveta s ciljem mobilizacije 100 milijard ameriških dolarjev letno do leta 2020 s strani razvitih držav, in s prenosom podnebnih tehnologij ter s krepitvijo administrativne sposobnosti v državah v razvoju.
Za izvajanje ukrepov Pariškega sporazuma za obdobje do leta 2030 bo Evropska komisija letos dodatno pripravila še sporočilo za dodatno zniževanje ogljika iz transporta, dokument oz. dodaten ukrep za povečevanje energetske učinkovitosti, ukrep za oblikovanje trga z električno energijo, ukrep za obnovljive vire energije, vključno z biomaso in biogorivi ter ukrep za integralno podnebno in energetsko upravljanje.
KOMENTARJI (63)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.