Seznam ogroženih živali se daljša: v Sloveniji ogroženih več kot 2.000 živalskih vrst

Danes je svetovni dan živali, ki poziva k humanemu ravnanju z vsemi živalmi. Živali je prepovedano namerno, brez opravičljivega razloga ubijati, poškodovati, odvzeti iz narave ali vznemirjati, poudarjajo na Statističnem uradu. A žal smo vsak dan priče krutega ravnanja z živalmi. Številna zavetišča zaradi zapuščenih živali - predvsem mačk in psov - pokajo po šivih, tudi številne živali, ki imajo dom, so deležne vse prej kot prijaznega odnosa, trpijo pa tudi živali v divjini. Človek jim uničuje življenjski prostor, človek jih pobija za zabavo, zaradi delov telesa, človek divje živali zapira v premajhne kletke …

Po podatkih Svetovnega sklada za divje živali so kritično ogrožene vrste: amurski ali sibirski leopard, črni nosorog, bornejski orangutan, vzhodna gorila, želva kareta, javanski nosorog, orjaška usnjača, gorska gorila, pangolin, saola (vietnamska vrsta, sorodna govedu), južnokitajski tiger, sumatranski slon, sumatranski orangutan, sumatranski nosorog, sumatranski tiger, vakita (vrsta pliskavke) in zahodna nižinska gorila.

K sreči so tu tudi zgodbe o uspehu, tako veliki panda ni več kritično ogrožen, a še vedno ostaja v skupini ranljivih živali. 

Vsem vrstam je skupno to, da imajo vse manj življenjskega prostora, škodijo jim podnebne spremembe in vse pogostejše vremenske ujme. Izjemno hudo je na Javi in Sumatri, kjer poteka izsekavanje in požiganje gozdov, tako da smo večkrat priča tudi zgodbam o ožganih orangutanih.

Slonom in nosorogom grozijo še divji lovci, ki jih pobijajo zaradi oklov in rogov, ki so cenjeni v nekaterih tradicionalnih medicinah. Zaradi krivolova se je število afriških slonov v Afriki v zadnjem desetletju zmanjšalo za več kot petino, kar je največji padec v zadnjih 25 letih, so ugotovili pri Svetovni uniji za ohranitev narave (IUCN).

V morju živali ogrožajo odpadki, saj veliko smeti, ki jih pridelamo ljudje, na koncu pristane v oceanih. Problematična je plastika, v zadnjem času opozarjajo predvsem na mikroplastiko. Težava je tudi v pretiranem ribolovu, hkrati pa so morske živali velikokrat spregledane in premalo zaščitene.

Potem je tu še človekov pohlep in zabava. Nekatere živali - denimo gepardi - postanejo ujetnice bogatašev, ki ne vedo, kako še zapraviti svoj denar in se hvalijo z nakupom (nevarne) divje živali. Tem nelegalni trgovci preden pridejo v roke novih lastnikov povzročajo neverjetno trpljenje. Za primer lahko navedemo, da simpatičnim lemurjem na živo postrižejo zobe, da jih tako lažje obvladajo in seveda, da ne pogrizejo razvajenih lastnikov …

Posnetek je nazoren:

V Sloveniji bogata živalska pestrost, a tudi pri nas je veliko vrst ogroženih

Tudi v Sloveniji smo zabeležili že precej novic o krutem ravnanju z domačimi živalmi, pa tudi nekaterim divjim se ne godi ravno najbolje. Slovenija se lahko kljub majhnosti pohvali z biotsko raznovrstnostjo. Na Zemlji živi okoli dva milijona vrst živali, v Sloveniji okoli 15.000 do 20.000, od tega je 850 endemitov, tj. živalskih vrst, ki živijo pretežno na ozemlju Slovenije, navajajo na Statističnem uradu.

''Slovenija velja za 'vročo točko biodiverzitete', saj po pestrosti živega sveta sodi med prvih pet držav v Evropi. Podzemeljska favna Slovenije s človeško ribico, jamsko školjko in različnimi posebnimi hrošči sodi med najpestrejše na svetu. Postojnski jamski sistem je z okoli sto živalskimi vrstami najbogatejša podzemna jama na svetu, črni močeril (črna človeška ribica) pa je naš endemit, znan samo iz dveh najdišč belokranjskega krasa.''

Po podatkih Statističnega urada je v Sloveniji ogroženih več kot 2.000 živalskih vrst. Težave so podobne kot v tujini - posegi v naravna območja, opuščanje košnje suhih travišč, paše, opuščanje visokodebelnih sadovnjakov, intenzivna kmetijska dejavnost z gnojenjem in kemičnimi škropivi, vnos tujerodnih vrst …

''Med ogroženimi vrstami so predvsem živali mokrišč, zlasti dvoživke, opažamo pa tudi upad travniških vrst, ki so ogrožene bodisi zaradi zaraščanja travišč ali pa intenzivne rabe travišč,'' so za 24ur.com pojasnili na ministrstvu za okolje. Na Statističnem uradu so dodali, da je ogroženih tudi 35 odstotkov vrst dnevnih metuljev. ''Favna slovenskih metuljev je sicer glede na površino države med najbogatejšimi v Evropi, saj šteje kar okoli 3.200 različnih vrst metuljev, a se je njihova populacija v zadnjih petindvajsetih letih zmanjšala kar za 60 odstotkov. Poglavitni vzroki so intenzivna raba travniških površin (baliranje trave še preden travnik zacveti), zaraščanje in izsuševanje.''

Med sesalci najbolj ogrožen ris

Med sesalci je pri nas najbolj ogrožen ris, ki je v Sloveniji izumrl v 19. stoletju in je bil leta 1973 ponovno naseljen. Populacija se je hitro namnožila in prostorsko razširila, zadnja leta pa znova upada, predvsem zaradi parjenja v sorodstvu in zaradi tega lahko ponovno izumre. V državni strategiji ohranjanja risa je predvidena tudi možnost doselitve osebkov risa iz Slovaške in Romunije za gensko okrepitev obstoječe populacije, so pojasnili na ministrstvu za okolje.

Glede drugih ukrepov za zaščito divjih živali so na okoljskem ministrstvu povedali, da so ti odvisni od vzrokov ogroženosti. V primerih, ko je ogrožen življenjski prostor vrste, so ukrepi usmerjeni na zagotavljanje, ohranjanje lahko tudi obnovitev življenjskega prostora. V primerih, ko so vrste neposredno ogrožene zaradi nabiranja, lova, zadrževanja, potem se določajo pravila ravnanja ali popolno zavarovanje teh vrst.