Svetovni prvak skrbi za red v celjskem zaporu

Precej tih, skromen, nič kaj "važen" je stopil pred kamero. Po naravi in obnašanju me nekoliko spominja na našega velikega šampiona Primoža Rogliča, ki pa ima s Stankom tudi nekaj skupnega. Tudi Verstovšek je pozno sedel na kolo, šele pri 36 letih, in tudi on, tako kot Roglič, je tja presedlal po poškodbi v svoji prvi športni disciplini, teku. 

"Jaz sem po naravi takšen, da mi ustreza neko gibanje, dinamika. In tukaj, v tem poklicu nikoli ne veš, kaj te čaka, veliko je gibanja, akcije," mi ob obhodu priporniškega dela zapora v Celju opiše pravosodni policist Stanislav Verstovšek. Četudi marsikdo pomisli, da je poklic pravosodnega policista zelo monoton, pa Verstovšek poudari, da še zdaleč ni tako. Obenem mu zelo ustreza, da vnaprej ve, kdaj bo prišel iz službe, tako si lahko čas planira tudi za prepotrebne treninge športne discipline, ki se ji je popolnoma posvetil. Štirinajst let že dela kot pravosodni policist in šport je pri tem odličen kanalizator, sprostitev po napornem delovniku. "Jaz mislim, da v zdajšnjem tempu življenja vsakdo potrebuje nekaj, nek filter, da si zbistri glavo, ker potem tudi v odnosu do drugih boljše funkcioniraš. Tudi recimo jaz kot pravosodni policist opravim svoje delo, grem potem na kolo, si glavo prečistim in potem grem veliko lepše v nov dan," še doda 47-letnik. 

Šport je pa nekaj, kar močno koristi ne le zaposlenim, pač pa tudi ljudem, ki jih za stenami celjskega zapora nadzirajo, varujejo in jih skušajo pripeljati nazaj na pravo pot, poudarja direktor Zavoda za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje Tomaž Bračko. Tu je namreč veliko mladih, ki jim šport še kako koristi. Polni so energije in drugače bi jo usmerjali drugam, morda celo v medosebne spore, napetosti. Vodstvo zapora se tega zaveda in skrbi, da imajo čim več športnih (in delovnih) aktivnosti, kot ugodnost, ki si jo morajo z upoštevanjem pravil in hišnega reda ter aktivnostjo zaslužiti, pa ponuja dobro opremljen in obnovljen fitnes. 

V njem smo se pogovarjali s 23-letnikom, ki je v zaporu že dve leti, preostajajo mu pa še štiri leta za zapahi. "Na začetku je bilo težko se navaditi, potem pa s časom nekako gre. Tudi ugodnosti dobiš, odvisno je pač od obnašanja vsakega posameznika, od sodelovanja, spoštovanja pravil," je opisal svoje življenje v zaporu. Kaj je počel, da si je pri rosnih 21 prislužil kar šest let zapora, pa boste zvedeli danes v oddaji Svet!