Pot do zbližanja sedaj povsem nasprotujočih si izhodiščnih stališč in do kompromisa bo nedvomno sila težavna. Vlada namreč zaradi stanja javnih financ ne pristaja na zahteve sindikalistov. Po drugi strani pa nameravajo šolniki, če do 6. junija ne bodo parafirali aneksa, tožiti vlado zaradi kršitve kolektivne pogodbe.
Tako na vladni kot na sindikalni strani so izrazili pogajalski interes ter željo, da bi vendarle prišli do kompromisne rešitve, s katero bi prišli iz sedanje pat pozicije. Prav tako se oboji zavzemajo za vzpostavitev ustreznih razmerij med plačami v javnem sektorju, razhajanja so zgolj o tem, kako ta cilj doseči. Sindikalisti s svojim predlogom, torej uresničitvijo lanskega aneksa, zahtevajo izplačilo obljubljenega zneska v celoti že s 1. septembrom letos, medtem ko je za vlado takšna zahteva zaradi omejenih proračunskih možnosti nesprejemljiva.
Po vladnem predlogu bi do prvega povišanje plač zaposlenim v dejavnosti vzgoje in izobraževanja prišlo šele leta 2003. Zatem bi se v naslednjih treh letih (od 2004 do vključno 2006) po začetku uporabe sprejetega zakona o sistemu plač v javnem sektorju na podlagi zakona vzpostavljena razmerja uresničevala tako, da bi se plače zaposlenim v vzgoji in izobraževanju povečevale vsako leto, in sicer v višini dogovorjenega povečanja v skladu s kolektivno pogodbo, sklenjeno na podlagi novega zakona.
Po drugi strani v Sindikatu vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije ne pristajajo povsem na vladno utemeljitev o omejenih sredstvih. Glavni odbor omenjenega sindikata je tako na zadnji seji vlado pozval, naj javno pove, koliko dodatnih proračunskih sredstev bo v letih 2003 in 2004 namenila za profesionalizacijo Slovenske vojske. Za sindikat bo odgovor, če mu ga bo vladna stran predložila, vsekakor zelo zanimiv, ker namreč vlada trdi, da za zmanjševanje razlik pri plačah zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, ki jih vlada ne zanika, ni denarja.
Socialni partnerji bodo znova iskali dogovor o eskalaciji plač
Predstavniki vlade, delodajalcev in sindikatov bodo znova sedli za pogajalsko mizo za sklenitev socialnega sporazuma. Na zadnjih, četrtkovih pogajanjih so med drugim dosegli soglasje o različnih ciljih rasti plač za javni in zasebni sektor, še vedno pa se niso uspeli dogovoriti o načinu usklajevanja plač z rastjo življenjskih stroškov. Eskaliranje plač, ki velja za ključno vprašanje sporazuma in politike plač v prihodnjih dveh letih, med pogajalskima stranema delodajalcev in sindikatov povzroča največja razhajanja.
Sindikalna stran vztraja, da je zaradi visoke inflacije potrebno zagotoviti stoodstotno eskalacijo plač na podlagi dejanske inflacije, medtem ko delodajalci, ki so ob začetku pogajanj predlagali 85-odstotno eskalacijo, še vedno pristajajo na bistveno nižje usklajevanje. Nekateri zadnji predlogi delodajalcev, med drugim za 92,5-odstotno eskalacijo, za sindikalno stran nikakor niso sprejemljivi.
Predstavniki vlade, delodajalcev in sindikatov so pogajanja o predlogu socialnega sporazuma za obdobje 2002-2004 začeli 25. februarja. S sporazumom, ki opredeljuje naloge, ukrepe in aktivnosti na najpomembnejših področjih njihovega delovanja, želijo socialni partnerji doseči uravnotežen socialno-ekonomski razvoj, področja, ki so v pristojnosti socialnega partnerstva, pa so gospodarski razvoj, socialna varnost in pravna varnost.
