SVIZ proti racionalizaciji šolstva

Kot je po zaključku pogajanj povedal minister za javno upravo Gregor Virant, so sedaj na potezi organi sindikatov. Ti imajo do 16. julija čas, da se odločijo, ali bodo podpisali kolektivno pogodbo ali ne. Največ nezadovoljstva nad pogajanji sta sicer izrazila Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) in Sindikat carinikov Slovenije.

Po Virantovem mnenju je rezultat pogajanj razumen kompromis med interesi sindikata oz. zaposlenimi v javnem sektorju in vlado, ki zastopa interese davkoplačevalcev in je predvsem odgovorna, da uvedba novega plačnega sistema ostane finančno in makroekonomsko vzdržna. "Mislim, da smo to ravnovesje dosegli," je poudaril.

Sedaj so na potezi sindikati

Kot je pojasnil Virant, nekateri sindikalni pogajalci že imajo mandat, nekateri pa morajo pred izvršilne organe svojih sindikatov zato, da dobijo mandat za tisto, kar so se danes dogovorili. Minister sicer pričakuje, da bodo podpisali vsi sindikati, morda bo manjkal le kakšen podpis ali dva.

Tudi sindikalna stran je s tem, da so se pogajanja zaključila, zadovoljna, je pojasnil vodja pogajalske skupine sindikatov Doro Hvalica. Niso pa zadovoljni z vsemi rešitvami, zlasti z izkoristkom na področju dodatkov. Najbolj nezadovoljni pa so po mnenju Hvalice na področju vzgoje in izobraževanja, v državni upravi in carini, ki zahteva 22. plačni razred. Slednjega je zahteval tudi policijski sindikat, a je sedaj pristal na 21. plačni razred.

Hvalica je sicer opozoril, da si sindikati s podpisom kolektivne pogodbe zagotovijo samo temelj k pogajanju v panožnih kolektivnih pogodbah. "Vse skupaj v paketu bomo podpisali šele takrat, ko bodo podpisane tudi spremembe panožnih kolektivnih pogodb in ko bo za našo rabo izračunljiva plača vsakogar," je poudaril. Dodal je, da so namreč možna še kakšna presenečenja.

Virant je ob tem dejal, da bodo na ministrstvu upoštevali tudi možnost presenečenj pri pogajanjih v panožnih kolektivnih pogodbah. Sindikati še vedno lahko postavijo pod vprašaj celotno kolektivno pogodbo za javni sektor, je pojasnil minister, ki sicer meni, da je podpis kolektivne pogodbe daleč največji korak v reformi plačnega sistema doslej.

S 1. januarjem naj bi vstopili v nov plačilni sistem

Želja vladne in sindikalne strani je sedaj, da v nov plačni sistem stopimo s 1. januarjem prihodnje leto. Po podpisu pogodbe za javni sektor, ki jo vladna stran pričakuje 16. julija, sindikate in vlado čakajo še pogajanja o specifikah po posameznih panogah. Virant sicer meni, da bodo ta pogajanja lažja, "ker so sidra določena v splošni kolektivni pogodbi za javni sektor". Ta poganja naj bi po izračunih ministrstva izpeljali v septembru, potem pa si bodo vzeli tri mesece za pripravo na uvedbo novega sistema, je dejal minister.

Plačna reforma pa bo Slovenijo stala manj, kot je stala v nekaterih drugih državah, npr. v Avstriji, je dejal Virant. Tako bomo po njegovih besedah z novim letom vstopili v plačni sistem, ki bo enoten, pregleden in ki bo v nadaljevanju onemogočil parcialno pogajanje in izsiljevanje s strani posameznih sindikatov. Virant je prav tako napovedal, da bodo v naslednjih treh letih plače v javnem sektorju rasle nekoliko hitreje, in sicer za okoli štiri odstotke realno na leto. Zaključni krog pogajanj za sklenitev kolektivne pogodbe za javni sektor se je sicer začel 20. junija. Pogajanja tečejo s 24 reprezentativnimi sindikati.

SVIZ je na današnji tiskovni konferenci predstavil pismo, ki ga bodo poslali poslancem Državnega zbora. V pismu jim predlagajo, da ne podprejo sedanje vsebine zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Za tako odločitev navajajo štiri razloge.

Podpisniki pisma nasprotujejo racionalizaciji v javnem šolstvu, ki bo zagotovo vplivala na kakovost izobraževanja, ob hkratnem izboljševanju pogojev za zasebne šole. Glavni tajnik SVIZ-a Branimir Štrukelj je opozoril, da ne nasprotujejo zasebnim šolam, saj so te dobrodošlo dopolnilo javnemu šolstvu, vendar se jim ne zdi sprejemljivo, da se hkrati, ko se pogoji javnemu šolstvu poslabšujejo, ko se govori zgolj o racionalizaciji, kar ne more prispevati k boljši kakovosti, se hkrati povečuje oz. izboljšuje pogoje za zasebne šole. To se jim s stališča razumevanja izobraževanja kot javnega dobrega ne zdi sprejemljivo.

Prav tako ne soglašajo s spremembo v organizaciji vrtcev in šol, ki jih predstavljajo tako imenovani centri. S predlaganimi spremembami se ne povečuje avtonomija vrtcev in šol, nasprotno, zakon je narejen tako, da se odvisnost od lokalnih in državnih oblasti povečuje, saj se z akti o ustanovitvi lahko poseže v temelje organizacije šol in vrtcev.

Nasprotujejo spremenjenemu financiranju v izobraževanju. Brez predhodnih analiz se uvaja financiranje po učencih, kar bi lahko povzročilo povišanje števila otrok in dijakov v oddelkih in s tem bi se ponovno ogrožala kakovost. Strah obstaja tudi za manjše, podeželske šole, saj se poraja vprašanje, kako bi vzdržale takšne pritiske. Ne strinjajo se, da se enemu delu učiteljev in vzgojiteljev znižuje zdaj veljavna izobrazba. Gre zlasti za učitelje strokovno-teoretičnih predmetov v poklicnih in strokovnih šolah. Takšno ravnanje se jim zdi povsem nesprejemljivo.

Štrukelj je še poudaril, da se lahko plače v prihodnosti znižajo za nekaj odstotkov, kar pa je nesprejemljivo. Minister Virant je na kritike dejal, da upa, da bo tudi SVIZ pristopil k podpisu kolektivne pogodbe, ker ni po njegovem mnenju nobenega razloga, da je ne bi podpisali. Plače učiteljev naj bi se povečevale že nekaj let, je še poudaril Virant.

Branimir Štrukelj je za 24 ur. com poudaril, da zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja posega v pravice zaposlenih. Dejal je, da izjava minstra Zvera, da z novim zakonom in načinom financiranja ne bo prišlo do odpuščanje učiteljev ni ustrezna, saj niso opravili nobene ustrezne analize, simulacije, ki bi pokazala, kaj se bo zgodilo v prihodnje.

Zver zavrača trditve podpisnikov

Minister za šolstvo in šport Milan Zver je nekoliko presenečen nad vsebino pisma, v katerem so podpisniki poslance pozvali, naj ne podprejo sedanje vsebine novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI). Kot je dejal na današnji novinarski konferenci, so na ministrstvu ravno pri tej noveli vložili ogromno energije v usklajevanje tako izhodišč kot zakonskega besedila. Prav tako pa je zavrnil trditve, ki jih v pismu navajajo podpisniki.

Sicer pa cilj novele ni racionalizacija šolskega sistema, kot v pismu opozarjajo podpisniki, je dejal Zver. Cilj ZOFVI je ravno dvigovanje kvalitete šolstva. "Čeprav se podpisniki bojijo, da se bo zaradi tega kvaliteta javne šole zmanjšala, mi trdimo nasprotno. Ne bo šlo za nobeno prerazporeditev denarja, financiranje zasebnih na škodo javnih," je poudaril Zver. Dodal je, da so v noveli prvič uvedli merjenje sistema kakovosti.

Minister je opozoril tudi, da se zasebno šolstvo ni pričelo razvijati v času njegovega mandata. Koncept zasebnega šolstva je bil namreč oblikovan že v beli knjigi, zato je Zver presenečen, da glavni tajnik SVIZ Štrukelj ni uvedbi zasebnega šolstva nasprotoval že takrat. Ravno v tem se po ministrovem mnenju vidi, da je to v prvi vrsti politično dejanje in ne sindikalno.

'Učitelji ne bodo na cesti'

Podpisniki v pismu nasprotujejo tudi združevanju vrtcev in šol v centre. A, kot poudarja minister, ZOFVI ne obvezuje zavodov in ustanov, da se morajo združevati v tovrstne centre, ampak jim to le omogoča. "To je samo dodatna možnost, pri čemer ne bo okrnjena avtonomija nobenega zavoda," je pojasnil Zver. Zavrnil je tudi trditev, da se bo na hitro uvedlo financiranje po številu učencev. To se po njegovih besedah ne bo, zlasti v osnovni šoli ne.

Strah, ki ga širi Štrukelj, da bodo učitelji "na cesti", je neutemeljen, je opozoril Zver. Prepričan je namreč, da bo Slovenija v prihodnosti potrebovala še več učiteljev, zlasti znotraj vseživljenskega učenja. Sicer pa so plače učiteljem v zadnjem obdobju, to je med letom 2004 in 2006, narasle za 12 odstotkov, je dejal Zver in za primerjavo dodal, da so v državni upravi narasle le za šest odstotkov.