Slovenija

SVIZ proti racionalizaciji šolstva

Ljubljana, 05. 07. 2007 07.38 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 7 min

Cariniki so zagrozili s stavko, šolniki pa so predstavili pismo, ki ga bodo kmalu poslali poslancem DZ.

Kot je po zaključku pogajanj povedal minister za javno upravo Gregor Virant, so sedaj na potezi organi sindikatov. Ti imajo do 16. julija čas, da se odločijo, ali bodo podpisali kolektivno pogodbo ali ne. Največ nezadovoljstva nad pogajanji sta sicer izrazila Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) in Sindikat carinikov Slovenije.

Po Virantovem mnenju je rezultat pogajanj razumen kompromis med interesi sindikata oz. zaposlenimi v javnem sektorju in vlado, ki zastopa interese davkoplačevalcev in je predvsem odgovorna, da uvedba novega plačnega sistema ostane finančno in makroekonomsko vzdržna. "Mislim, da smo to ravnovesje dosegli," je poudaril.

Sedaj so na potezi sindikati

Kot je pojasnil Virant, nekateri sindikalni pogajalci že imajo mandat, nekateri pa morajo pred izvršilne organe svojih sindikatov zato, da dobijo mandat za tisto, kar so se danes dogovorili. Minister sicer pričakuje, da bodo podpisali vsi sindikati, morda bo manjkal le kakšen podpis ali dva.

Virant pravi, da so sedaj na potezi organi sindikatov
Virant pravi, da so sedaj na potezi organi sindikatov FOTO: POP TV

Tudi sindikalna stran je s tem, da so se pogajanja zaključila, zadovoljna, je pojasnil vodja pogajalske skupine sindikatov Doro Hvalica. Niso pa zadovoljni z vsemi rešitvami, zlasti z izkoristkom na področju dodatkov. Najbolj nezadovoljni pa so po mnenju Hvalice na področju vzgoje in izobraževanja, v državni upravi in carini, ki zahteva 22. plačni razred. Slednjega je zahteval tudi policijski sindikat, a je sedaj pristal na 21. plačni razred.

Hvalica je sicer opozoril, da si sindikati s podpisom kolektivne pogodbe zagotovijo samo temelj k pogajanju v panožnih kolektivnih pogodbah. "Vse skupaj v paketu bomo podpisali šele takrat, ko bodo podpisane tudi spremembe panožnih kolektivnih pogodb in ko bo za našo rabo izračunljiva plača vsakogar," je poudaril. Dodal je, da so namreč možna še kakšna presenečenja.

Virant je ob tem dejal, da bodo na ministrstvu upoštevali tudi možnost presenečenj pri pogajanjih v panožnih kolektivnih pogodbah. Sindikati še vedno lahko postavijo pod vprašaj celotno kolektivno pogodbo za javni sektor, je pojasnil minister, ki sicer meni, da je podpis kolektivne pogodbe daleč največji korak v reformi plačnega sistema doslej.

S 1. januarjem naj bi vstopili v nov plačilni sistem

Želja vladne in sindikalne strani je sedaj, da v nov plačni sistem stopimo s 1. januarjem prihodnje leto. Po podpisu pogodbe za javni sektor, ki jo vladna stran pričakuje 16. julija, sindikate in vlado čakajo še pogajanja o specifikah po posameznih panogah. Virant sicer meni, da bodo ta pogajanja lažja, "ker so sidra določena v splošni kolektivni pogodbi za javni sektor". Ta poganja naj bi po izračunih ministrstva izpeljali v septembru, potem pa si bodo vzeli tri mesece za pripravo na uvedbo novega sistema, je dejal minister.

Plačna reforma pa bo Slovenijo stala manj, kot je stala v nekaterih drugih državah, npr. v Avstriji, je dejal Virant. Tako bomo po njegovih besedah z novim letom vstopili v plačni sistem, ki bo enoten, pregleden in ki bo v nadaljevanju onemogočil parcialno pogajanje in izsiljevanje s strani posameznih sindikatov. Virant je prav tako napovedal, da bodo v naslednjih treh letih plače v javnem sektorju rasle nekoliko hitreje, in sicer za okoli štiri odstotke realno na leto. Zaključni krog pogajanj za sklenitev kolektivne pogodbe za javni sektor se je sicer začel 20. junija. Pogajanja tečejo s 24 reprezentativnimi sindikati.

SVIZ bo poslancem poslal pismo

SVIZ je na današnji tiskovni konferenci predstavil pismo, ki ga bodo poslali poslancem Državnega zbora. V pismu jim predlagajo, da ne podprejo sedanje vsebine zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Za tako odločitev navajajo štiri razloge.

Pismo so poleg SVIZ podpisali predstavniki Sindikata delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti, Združenja ravnateljev osnovnih šol, Društva Ravnatelj, Skupnosti vrtcev, Zveze srednjih šol in dijaških domov, Društva specialnih in rehabilitacijskih pedagogov ter Društva defektologov. Med podpisniki so tudi podpredsednik Dijaške organizacije ter predsednik Študentske organizacije in druge organizacije.

Podpisniki pisma nasprotujejo racionalizaciji v javnem šolstvu, ki bo zagotovo vplivala na kakovost izobraževanja, ob hkratnem izboljševanju pogojev za zasebne šole. Glavni tajnik SVIZ-a Branimir Štrukelj je opozoril, da ne nasprotujejo zasebnim šolam, saj so te dobrodošlo dopolnilo javnemu šolstvu, vendar se jim ne zdi sprejemljivo, da se hkrati, ko se pogoji javnemu šolstvu poslabšujejo, ko se govori zgolj o racionalizaciji, kar ne more prispevati k boljši kakovosti, se hkrati povečuje oz. izboljšuje pogoje za zasebne šole. To se jim s stališča razumevanja izobraževanja kot javnega dobrega ne zdi sprejemljivo.

Štrukelj je predstavil pismo, ki ga bodo tudi poslanci kmalu dobili na svoje mize
Štrukelj je predstavil pismo, ki ga bodo tudi poslanci kmalu dobili na svoje mize FOTO: Dare Čekeliš

Prav tako ne soglašajo s spremembo v organizaciji vrtcev in šol, ki jih predstavljajo tako imenovani centri. S predlaganimi spremembami se ne povečuje avtonomija vrtcev in šol, nasprotno, zakon je narejen tako, da se odvisnost od lokalnih in državnih oblasti povečuje, saj se z akti o ustanovitvi lahko poseže v temelje organizacije šol in vrtcev.

Predsednik Združenja ravnateljev osnovnih šol Oton Račečič je ob tej priložnosti poudaril, da "imamo trenutno v Sloveniji kakovostno javno šolstvo", vendar obenem opozoril, da "je odločanje v zadnjem času le enostransko". Po njegovih besedah zakon med drugim uvaja tudi to, da se v naslednjih letih ne bo zaposlovalo novega kadra, razen na račun morebitnih odhodov učiteljev v pokoj.

Nasprotujejo spremenjenemu financiranju v izobraževanju. Brez predhodnih analiz se uvaja financiranje po učencih, kar bi lahko povzročilo povišanje števila otrok in dijakov v oddelkih in s tem bi se ponovno ogrožala kakovost. Strah obstaja tudi za manjše, podeželske šole, saj se poraja vprašanje, kako bi vzdržale takšne pritiske. Ne strinjajo se, da se enemu delu učiteljev in vzgojiteljev znižuje zdaj veljavna izobrazba. Gre zlasti za učitelje strokovno-teoretičnih predmetov v poklicnih in strokovnih šolah. Takšno ravnanje se jim zdi povsem nesprejemljivo.

Štrukelj se sprašuje, kaj se bo zgodilo z visokošolskimi učitelji, če se bo povečalo število učencev v oddelkih. Lahko se namreč zgodi, da bodo zaradi tega ostali na cesti. Štrukelj je še dejal, da je govorjenje o tem, da sindikat deluje politično nesmiselno, saj zastopajo interese vseh skupin, poleg tega, pa ti pritiski kažejo na poskus discipliniranja sindikatov.

Štrukelj je še poudaril, da se lahko plače v prihodnosti znižajo za nekaj odstotkov, kar pa je nesprejemljivo. Minister Virant je na kritike dejal, da upa, da bo tudi SVIZ pristopil k podpisu kolektivne pogodbe, ker ni po njegovem mnenju nobenega razloga, da je ne bi podpisali. Plače učiteljev naj bi se povečevale že nekaj let, je še poudaril Virant.

Branimir Štrukelj je za 24 ur. com poudaril, da zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja posega v pravice zaposlenih. Dejal je, da izjava minstra Zvera, da z novim zakonom in načinom financiranja ne bo prišlo do odpuščanje učiteljev ni ustrezna, saj niso opravili nobene ustrezne analize, simulacije, ki bi pokazala, kaj se bo zgodilo v prihodnje.


Zver zavrača trditve podpisnikov

Strah, ki ga širi Štrukelj, da bodo učitelji "na cesti", je neutemeljen, je opozoril Zver.
Strah, ki ga širi Štrukelj, da bodo učitelji "na cesti", je neutemeljen, je opozoril Zver. FOTO: POP TV

Minister za šolstvo in šport Milan Zver je nekoliko presenečen nad vsebino pisma, v katerem so podpisniki poslance pozvali, naj ne podprejo sedanje vsebine novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI). Kot je dejal na današnji novinarski konferenci, so na ministrstvu ravno pri tej noveli vložili ogromno energije v usklajevanje tako izhodišč kot zakonskega besedila. Prav tako pa je zavrnil trditve, ki jih v pismu navajajo podpisniki.

Sicer pa cilj novele ni racionalizacija šolskega sistema, kot v pismu opozarjajo podpisniki, je dejal Zver. Cilj ZOFVI je ravno dvigovanje kvalitete šolstva. "Čeprav se podpisniki bojijo, da se bo zaradi tega kvaliteta javne šole zmanjšala, mi trdimo nasprotno. Ne bo šlo za nobeno prerazporeditev denarja, financiranje zasebnih na škodo javnih," je poudaril Zver. Dodal je, da so v noveli prvič uvedli merjenje sistema kakovosti.

Minister je opozoril tudi, da se zasebno šolstvo ni pričelo razvijati v času njegovega mandata. Koncept zasebnega šolstva je bil namreč oblikovan že v beli knjigi, zato je Zver presenečen, da glavni tajnik SVIZ Štrukelj ni uvedbi zasebnega šolstva nasprotoval že takrat. Ravno v tem se po ministrovem mnenju vidi, da je to v prvi vrsti politično dejanje in ne sindikalno.


'Učitelji ne bodo na cesti'

Podpisniki v pismu nasprotujejo tudi združevanju vrtcev in šol v centre. A, kot poudarja minister, ZOFVI ne obvezuje zavodov in ustanov, da se morajo združevati v tovrstne centre, ampak jim to le omogoča. "To je samo dodatna možnost, pri čemer ne bo okrnjena avtonomija nobenega zavoda," je pojasnil Zver. Zavrnil je tudi trditev, da se bo na hitro uvedlo financiranje po številu učencev. To se po njegovih besedah ne bo, zlasti v osnovni šoli ne.

Strah, ki ga širi Štrukelj, da bodo učitelji "na cesti", je neutemeljen, je opozoril Zver. Prepričan je namreč, da bo Slovenija v prihodnosti potrebovala še več učiteljev, zlasti znotraj vseživljenskega učenja. Sicer pa so plače učiteljem v zadnjem obdobju, to je med letom 2004 in 2006, narasle za 12 odstotkov, je dejal Zver in za primerjavo dodal, da so v državni upravi narasle le za šest odstotkov.

KOMENTARJI (20)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

exim@t-2.net
06. 07. 2007 14.50
Virant, toliko si nad Štrukljem, da se ga nič ne boj. Je pa še eden od Kučanovcev, ki bi si dali odstranit tud' levo jajce, samo da bi ti grenili ministrovanje. Preveč si uspešen, Virant!
Krbo?
05. 07. 2007 23.02
Dnara je v Sloveniji vec kot dovolj, samo prevec kradejo.
goso
05. 07. 2007 22.45
Izgleda, da so edini cilji ministrovanja v vseh vladah, stalne spremembe zakonov. Najbrž s tolko zaposlenih (nekatera ministrstva čez 1000) nimajo kej druzga za delat. Ker Petru niso všeč Janezovi zakoni, jih bo spremenil. Čez 4 leta pa spet Jože noče Janezovih zakonov, itd. Stranke ukint, je edina rešitev!
keekc
05. 07. 2007 22.27
Dejte no, dejte. Otrok ni dovolj. Po petnajst na razred. In kaj zdaj ? Bomo uvedli desetletko, pa otroke v šolo pri štirih letih, pa še tri štiri predmete zraven, da bodo gospoda učitelji imeli službo. In z njimi še kup birokratov, da bodo nadzirali situacijo. Pa koga tu zajebavajo ? Tista ena edina osnovna šola, ki je kao privat v Sloveniji jim gre v nos. Tudi tega nočejo, hočejo javno, hočejo višje plače, nadaljno zaposlovanje... Me res zanima, ko bodo, če bodo prišli na oblast spet tisti... kao levi. Ali bo potem vrli sindikalist delil plače in na veliko zaposloval ali bo začel tudi on šele takrat govoriti o nujnosti reform. Ko bo na oblasti ta prava varianta. Konec koncev me ne zanima. Zajebavajo naše otroke. Preveč učiteljev, funkcionalna pismenost Slovencev vse slabša, nasilja vse več, mi pa bi imeli vse javno. Jaz razumem privatno šolstvo tako, da je v bistvu večina plačano iz proračuna, le šole TEKMUJEJO med sabo s podajanjem znanja, programi itd. Na nek način tržno. In možnost izbire za državljane. To tukaj pa je komunizem v kapitalizmu na račun ekploatiranih davkoplačevalcev, najbolj tistih iz gospodarstva, ki dajejo narodnemu dohodku realno vrednost.
indefinable.motiv@gmail.com
05. 07. 2007 22.03
Cariniki želijo 22. razred. Zanimiv, prej so celo pristali na 19. ko je policijski sindikat zahteval 22. razred so bili zadovoljni z 20. razredom. In ko policijskemu obljubijo 21. razred, njim pa prvotno 20. razred so vsi užaljeni in iz nevoščljivosti zahtevajo 22. razred in sedaj kot mali otroki vztrajajo pri tem, čeprav so na račun policistov že tako pridobili več kot so prvotno sami želeli. In sedaj bodo rekli da je delo carinika najbolj zahtevno od uniformiranih služb. Pa saj niso resni.
kriss714@amis.net
05. 07. 2007 21.25
Peca, kaj ti pričakuješ je tvoj problem. Dejstvo je, da je državna uprava preglomazna in predraga. Je ovira gospodarstvu, ki je z njo obremenjeno. Pojma nimaš peca, ugovarjaš samo zato, ker imaš verjetno tudi ti proračunsko plačo. Argumentov pa itak nimaš.
Luka Kovi? 1
05. 07. 2007 21.16
kriss714 | 05.07.2007 | 20:39 Bravo Virant. Kar tako naprej. Začni zmanjševati v celotnem javnem sektorju, da bodo sami odhajali. Jih je nekajkrat preveč. Ne se ozirat na sindikate, saj jih še lastno članstvo ne podpira. Še najmanj na štruklja. Tole pa terja odgovor. Državljani pričakujemo učinkovito in sposobno državno upravo. Dobra državna uprava je pogoj za uspešno delo v gospodarstvu. Enako je z izobraževanjem in tudi kultura je pomembna (oprosti cuzl | 05.07.2007 | 14:22 prej tega nisem omenil). A državljani tipa kriss bi sicer imeli učinkovito državno upravo (drugega, kar sem omenil zgoraj najbrž niti ne potrebujejo), a bi razgnali državne uradnike, ker so tako ničpridi, ki se hladijo v klimatiziranih pisarnah in pijejo kavico. Večina jih trdo dela za malo denarja. Država je draga stvar. Majhna država mora imeti vse, kar ima velika. Le velikost posameznih organov je različna. In seveda vreča (proračun). Če pa stvar prikažemo v odstotkih, so ti me seboj približno izenačeni. To smo vedeli že ob osamosvojitvi. In to moramo prenesti. Vse ostalo je demagogija.
Luka Kovi? 1
05. 07. 2007 20.56
Plačni sistem v državni upravi skupaj z organizacijami, ki se financirajo iz proračuna, mora biti urejen in poenoten. Ta ideja ministra Viranta, ki ni samo njegova, je povsem pravilna. Plačilni sistem pa ne more biti razlog take racionalizacije v šolstvu, kot naj bi bila izpeljana. Zdi se mi, da bo uresničitev predlaganih rešitev zmanjšala kvaliteto javnega šolstva. Zasebno šolstvo bo financirano iz proračuna, ne bo pa omejeno z omejitvami, s katerimi bo omejeno javno šolstvo. Povečevale se bodo obveznosti vzgojiteljic, učiteljev, profesorje. Povečevalo se bo število gojencev v oddelku. Vse to nujno sodi v zmanjševanje kvalitete. In še kup stvari, ki bodo zmanjševale uspešnost javnega izobraževanja. Temu se moramo davkoplačevalci upreti in podpreti SVIZ in Štruklja. V interesu naših otrok, ki bodo nekoč s svojim delom skrbeli za nas. Bolj ko bodo izobraženi, bolje bodo sližili in nam, seveda, zagotavljali boljše penzije. PS.:tomi.passion | 05.07.2007 | 18:06, spet sem naletel nate. Pravi genij si. Vseznalec. Kot Valvasor. Spoznaš se na družinske vezi slovenskih rodbin, na politiko, na gospodarstvo, na medčloveške odnose, na erotiko pa še na marsikaj drugega. Veš kaj: Kandidiraj za predsednika države. Slovenija potrebuje takega vseznalca, pa še koalicijskim poslancem boš ustrezal; nekateri med njimi so prav tako vseznalci.
Krbo?
05. 07. 2007 20.45
1000 eur neto za vse. Pa vam povem, cez par let ljudje spet nebi bili zadovoljni, ker hocejo vedno vec in vec.
kriss714@amis.net
05. 07. 2007 20.39
Bravo Virant. Kar tako naprej. Začni zmanjševati v celotnem javnem sektorju, da bodo sami odhajali. Jih je nekajkrat preveč. Ne se ozirat na sindikate, saj jih še lastno članstvo ne podpira. Še najmanj na štruklja.
tomi.passion@gmail.com
05. 07. 2007 18.06
Lepo prosim, če lahko nekdo zamenja Kučanovega zeta Štruklja. Človek vodi politiko po navodilih tasta, namesto, da bi spodbujal šolnike k dvigu kakovosti.
holidays
05. 07. 2007 14.22
učitelji nimajo več pravih "pooblasti", učenca že samo grdo pogledajo pa mora že na razgovor k ravnatlju...ja res je, to je voda na mlin farnikom, da so potrebni v šolah, samo to ne, tam nimajo kej iskati!!! Kar se pa tiče plač je pa normalno, da si vsak želi čimveč, da bo ena stran zadovoljn druga pač ne..tko je. Šolniki, policaji, cariniki, zdravstveni delavci....grejo lohk na cesto, pa bodo dosegl svoje, kaj pa mi, ki smo zaposleni v kulturi, nas pa noben ne j**e in že deset let "sedimo" na isti plači!
Mitja Rek 1
05. 07. 2007 10.58
Dam prav učiteljem, ker vem, da morajo doma še vsaj 2-3 dnevno sedet, in delat za šolo. Da, ne govorim o raznih pripravah učnih načrtov, pisanju in popravljanju kontrolk, razni birokraciji... Mislim, da si učitelji še najbolj zaslužijo višje plače
djordjevic.dejan@triera.net
05. 07. 2007 10.09
Podpis pod izjavo gdč. Katje, zraven pa bi dodal samo še to, da so običajno učitelji še premalo plačani, saj se od njih pričakuje še marsikaj drugega kot zgolj poučevanje. V splošni odsotnosti skrbi starš za otroke, kar je sicer najbrž res posledica vedno daljšoh delavnikov, na njihova pleča prelagajo še vzgojo. Deca je vedno bolj objestna in nevzgojena, učitelji pa so praktično brez moči oziroma skoraj nimajo več možnosti sankcioniranja neustreznega vedenja. Hkrati pa vedno več staršev misli, da so požrli vso pamet tega svet in že za najmanjše banalnosti grozijo s tožbami. Samo toliko, v poduk tistim, ki mislijo, da je v šolah vse lepo in prav. Ni. Že lep čas ne. In samo še hujše bo. Heh, ko človek tako gleda situacijo, mu nehote pride na misel, da je to samo voda na mlin farnikom in argument, kako da so potrebni v sistemu izobraževanja ... To bo še zanimivo.
OldSkul
05. 07. 2007 10.05
Vsi pa tudi ne morejo biti zadovoljni
copernica
05. 07. 2007 09.37
se strinjam z ministrom
katja.medija@gmail.com
05. 07. 2007 09.37
G. Ivan - sem ena izmed po vaše t. i. priviligirancev. Če bi se bolje pozanimali, je naša delovna obveznost 40 ur na teden. Moj delavnik tako v šoli kot doma včasih krepko presega 8 ur na dan, da pa ne dodajam še dela med vikendom. Ki ga pa nihče izmed vas ne vidi. Zato ne mečite vse v en koš. Sicer g. Ivan, če pa nam je tako lepo in priviligirano, bi se pa še vi odločili za učiteljski poklic. Vsak ima možnost izbire.
limonca4
05. 07. 2007 09.28
Joj, ti šolniki stalno jamrajo, slabe plače, slabe plače, madonca, saj imajo tudi nekateri slabe plače kljub dobri izobrazbi (jaz imam manj kot 500 evrov) ... Plače v javnem sektorju bodo rastle hitreje ... Kaj pa v zasebnem sektorju (zasebni sektor je delodajalec (ker daje denar jav. sektorju kot davkoplačevalec) javnega sektorja), kjer so plače res mizerne zaradi izkoriščevalskih in škrtih privatnikov? Pohlepni egoisti!!!!!
ivo55
05. 07. 2007 08.51
Najbolj je nezadovoljen sindikat, ki zastopa interese privilegirancev s 20. urno delovno obveznostjo na teden ( po 45. minut ). Za popenit...
doki007@email.si
05. 07. 2007 08.39
ta VIRANT JE VSE ZBRKLU ,...IN NAREDU VELIK KAOS ,... ZDEJ BO MOGU PA VSE POŽRET !!!!!