Na tem področju je očitno prišlo do delnega dogovora, saj se je koordinacija sindikatov negospodarskih dejavnosti včeraj z ministrstvom za notranje zadeve uspela dogovoriti, da bo vlada predlog zakona začasno umaknila in se s sindikati pogajala o odprtih vprašanjih. V tem primeru pa naj bi bil tudi sindikat izobraževanja pripravljen, da se odpove v kolektivni pogodbi zapisanemu usklajevanju plač, ki naj bi se izvršilo letos poleti.
Kot še pravijo pri sindikatu vzgoje in izobraževanja, so, glede na stopnjo izobrazbe, med najslabše plačanimi delavci v državi. Pravijo, da je nedopustno, da vlada navaja, da plače zaposlenih v šolstvu rastejo hitreje kot povprečne plače v Sloveniji, ne predstavi pa celotne slike dogajanja v preteklih letih. Plače šolnikov so namreč leta 1992 začele močno zaostajati za povprečnimi plačami v državi. Od leta 1992 do 1998, so plače v državi realno porasle za 32,2 odstotka, plače v šolstvu pa le za 24,4 odstotka. Potem so po hudih pritiskih sindikata razliko začeli zmanjševati. V letih 1998 in 1999 je bila rast enaka povprečju, v zadnjih dveh letih pa so resnično začele rasti precej hitreje. To pa pomeni le, da so plače učiteljev spet na enakem nivoju kot so bile leta 1992. Takrat so šolniki dobili 117 odstotkov od povprečne plače v državi, danes pa le dva odstotka več.
Ob tem pa so, glede na strukturo izobrazbe, še vedno najmanj cenjeni v državi. Povprečno dobijo visoko izobraženi zaposleni skoraj 390.000 bruto, v šolstvu pa je povprečna plača visoko izobraženih dobrih 280.000 tolarjev. Izobraženi so bolje plačani celo v gospodarskih panogah, kjer so plače navadnih delavcev najnižje. V predelovalni dejavnosti naj bi dobil povprečen delavec z univerzitetno izobrazbo okoli 430 tisočakov.
