Sviz: Vladni odgovor je podcenjujoč do zaposlenih v vzgoji in izobraževanju

Štrukelj je na današnji novinarski konferenci ugotavljal, da vlada na njihove stavkovne zahteve sploh ni odgovorila, iz njenega odgovora pa je mogoče tudi razbrati, da jim ne priznava pravice do stavke. Pri tem je poudaril, da zakon o stavki eksplicitno zahteva, da se takoj, ko je stavka napovedana, začnejo iskati rešitve za rešitev spora.

V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) so prepričani tudi, da vladni argumenti, zakaj stavka ne bo plačana, ne vzdržijo. Po Štrukljevih navedbah se namreč njihove zahteve vežejo na kršitve podpisanih dogovorov in če delodajalec te krši, mora stavko plačati.

Tako recimo še ni bilo razreševanja vprašanja plač v spodnji tretjini plačne lestvice, kamor sodijo tudi pomočnice vzgojiteljic, ki imajo začetno plačo nižjo od minimalne. Že lani spomladi so namreč z vlado podpisali dogovor, da bodo to vprašanje razrešili, je pojasnil Štrukelj.

Poudaril je, da stavke ni napovedal on sam, niti glavni ali stavkovni odbor, ampak 37.248 zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. "In prav tem zaposlenim vlada v tem odgovoru sporoča, da se po letu in pol njihovih prizadevanj, da bi razrešili ključne probleme, ki se vežejo na vrednotenje dela v vzgoji in izobraževanju, niso pripravljeni niti pogajati," je dejal.

"Ta apriorna zavrnitev pravice, da lahko uveljavljamo interese, ki jih imamo, kaže na izrazito neenakost, s katero vlada obravnava posamezne skupine zaposlenih," je še menil in med drugim izpostavil, da ko so sami dobili zavrnilni odgovor, je minister za zdravje Janez Poklukar napovedal vladni protipredlog v zdravstvu in nadaljevanje pogajanj.

'Stavkovne zahteve Sviza se nanašajo na dosedanja zvišanja plač v zdravstvu, Policiji in vojski'

Štrukelj je pojasnil, da se stavkovne zahteve Sviza v ničemer ne nanašajo na napoved dviga plačnih razredov za zdravnike, ampak na dosedanja zvišanja plač v zdravstvu, Policiji in vojski, ki so sicer upravičena, niso pa takšnih zvišanj bili deležni v vzgoji in izobraževanju.

Tako so po njegovih navedbah v zadnjih petih, šestih letih plače v vzgoji in izobraževanju rasle trikrat počasneje kot v omenjenih delih javnega sektorja, največja razlika pa je nastala prav v času zadnje vlade. Opozoril je, da je povprečna plača učiteljstva nižja, čeprav ima 91 odstotkov vseh visoko univerzitetno izobrazbo.

Njihove zahteve pa se, je še pojasnil, vežejo tudi na vrednotenje dela v epidemiji, kjer so izjemno velike obremenitve, veliko je bolniških in karanten. Vladno stran so k pogovorom o tem povabili že pred letom in pol, a za to doslej ni bilo nobene pripravljenosti, je še povedal glavni tajnik sindikata.