Sviz pozval člane h glasovanju o splošni stavki v vzgoji in izobraževanju

Da se lahko Sviz odloči za stavko, mora o tem glasovati vsak član oziroma članica. Kot je na novinarski konferenci pojasnil Štrukelj, se bo zato prihodnji teden začelo glasovanje, ki bo trajalo do sredine naslednjega tedna. "Glasovanje bo potekalo v 760 zavodih, ki so organizirani v Svizu, do stavke se bo opredelilo 32.000 članov in članic," je povedal.

Če bo večina za stavko, jo bodo začeli 9. marca, usmerjal pa jo bo glavni stavkovni odbor – gre za glavni odbor Sviza, ki se je včeraj preimenoval v glavni stavkovni odbor. "Odločitev o splošni stavki v vzgoji in izobraževanju je sprejeta, veljala pa bo, ko bo članstvo glasovalo o odločitvi glavnega odbora," je spet poudaril. 

"Do 9. marca je dovolj časa, da se dogovorimo o svojih zahtevah," je še dejal in pojasnil, da imajo, če bo oblast zgolj delno ravnala tako, kot je pri zdravnikih, "dvakrat ali trikrat preveč časa, da preprečimo stavko". "Stavka bo trajala do uveljavitve naših zahtev s prekinitvami, ki so predmet odločanja glavnega strokovnega odbora," je pripomnil.

Povedal je še, da bodo, ko bo stavka izglasovana, delodajalcu posredovali natančne strokovne zahteve. Za javnost jih je povzel v dve bistveni zahtevi. Prva se veže na takojšnjo sklenitev sporazuma o vrednotenju in plačilu dodatnega dela, ki nastaja ob obvladovanju epidemije v vrtcih, šolah in vseh izobraževalnih zavodih, saj, kot pravi, "ni mogoče pristati na to, da šolske oblasti ravnajo, kot da gre za običajno situacijo". 

"Ljudje so na koncu z močmi, vedno več jih je bolniško odsotnih in v karantenah in tako ne gre več naprej," je poudaril in izpostavil, da na sklenitev dogovora opozarjajo že vse leto, a da odgovora še niso dobili. Druga zahteva pa je po zvišanju plač vseh zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. "Ne samo učiteljstva in strokovnega kadra, ampak tudi vseh hišnikov, čistilk, kuharjev, administracije in računovodstva," je dejal in še posebej izpostavil, da je sindikalna konferenca visokega šolstva kategorično zahtevala takojšnje odprtje plačnega stropa po vzoru zdravnikov.

Kot je pojasnil, je zahteva posledica premikov v zdravstvu. Po njegovem mnenju ti premiki namreč kažejo na to, da plače v vzgoji in izobraževanju močno zaostajajo za vsemi drugimi deli javnega sektorja. Povedal je tudi, da je v četrtek sindikalna konferenca visokega šolstva in raziskovalne dejavnosti v Svizu "kategorično zahtevala takojšnje odprtje plačnega stropa za vse po vzoru za zdravnike", ker so, kot je dejal Štrukelj, raziskovalci, doktoranti znanosti na raziskovalnih inštitutih in univerzitetni učitelji v povsem enakem položaju kot zdravniki specialisti.

Ob tem je dodal, da ne nasprotujejo zviševanju plač zdravnikov in da spoštujejo njihovo delo, nasprotujejo pa temu, da bi delali "ekskluzivo in izjemo zgolj za njih". Izpostavil je tudi, da zahtevajo takšna pogajanja, kot so jih imeli zdravniki. "Želimo pogajanja o reševanju problemov v vzgoji in izobraževanju," je dodal Štrukelj. Glede vladnih izhodišč za pogajanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja, ki jih je vlada določila v četrtek, pa je Štrukelj dejal, da to niso izhodišča, ki bi odgovarjala na zahteve zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, ampak so to izhodišča za celotni javni sektor in so vezana na skupna vprašanja.

Povedal je tudi, da je med 54 člani glavnega odbora Sviza prevladovalo splošno ogorčenje nad odnosom oblasti in nad nespoštovanjem zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, ki ga po njegovih besedah izraža ta oblast. Poudaril je, da vsi v zdajšnjih razmerah vlagajo maksimalne napore za to, kar bi bilo dobro za družbo, a da ne zaslužijo "niti dostojnega pogovora z oblastniki", ki da jih že eno leto ignorirajo, ko opozarjajo na potrebo po razrešitvi situacije.

Štrukelj je bil kritičen tudi do zagotovljenih dodatnih dveh milijonov evrov, ki ju je šolsko ministrstvo namenilo šolam za plačilo nadomeščanj. Po njegovih besedah gre namreč za drobiž, "ki žali ali pa sporoča, da ti ljudje živijo na nekem drugem planetu, ne pa v realnosti".

Na šolskem ministrstvu v odgovoru na navedbe Sviza poudarjajo prizadevanja in dodatna sredstva

Šolsko ministrstvo si od začetka epidemije covida-19 prizadeva za varno in zdravo učno okolje tako za zaposlene kot udeležence izobraževanja, za ukrepe, povezane z delom zaradi covida-19, pa je bilo od začetka epidemije na polju vzgoje in izobraževanja namenjenih prek 70 milijonov evrov, so v odzivu na navedbe Sviza zapisali na ministrstvu. Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so v odzivu še zapisali, da so predstavnikom vzgojno-izobraževalnih zavodov prisluhnili. Navedli so, da z njimi ves čas aktivno in redno sodelujejo ter da jim pomagajo pri reševanju dilem in izzivov, povezanih z izvajanjem ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa ter tudi z izzivi glede odsotnosti zaposlenih in glede izvajanja izobraževanja.

Na ministrstvu so navedli, da se zavedajo preobremenjenosti, s katero se zaradi trenutnih razmer soočamo na vseh področjih družbe, in spomnili, da je pristojna ministrica Simona Kustec za tekoče šolsko leto izdala sklep o nujnih ukrepih na področju kadrovske problematike, ki so potrebni za nemoteno delovanje vzgojno-izobraževalnih zavodov.

Tako se na podlagi tega sklepa v pedagoški proces pod vodstvom mentorja lahko vključijo tudi študenti, v novembru pa je bil sklep dodatno dopolnjen še z možnostjo dodatnega zaposlovanja svetovalnih delavcev. S sprejetjem zadnjega interventnega zakona za omilitev posledic epidemija covida-19 (PKP 10) imajo zavodi tudi možnost, da lahko zaradi nujnih delovnih potreb sklenejo pogodbo o zaposlitvi za določen čas brez objave prostega delovnega mesta, in sicer do 31. avgusta letos, so spomnili na ministrstvu.

Opozorili so še na zagotovljenih dodatnih dva milijona evrov za plačilo nadomeščanj od januarja do najdlje 30. junija letos v osnovnih šolah, osnovnih šolah s prilagojenim programom, glasbenih šolah in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Po podatkih ministrstva je bilo od začetka epidemije za ukrepe, povezane z delom zaradi covid-19, na polju vzgoje in izobraževanja namenjenih prek 70 milijonov evrov. Sredstva so bila namenjena za dodatke za nevarnosti in posebne obremenitve, za delo v rizičnih razmerah, za dodatke za ravnatelje in direktorje, za kritje nadomestil plač za čakanje na delo ter za nadomeščanja.

V odzivu na navedbe Sviza so dodali še, da bo tudi šolsko ministrstvo aktivno sodelovalo prek vladne pogajalske skupine v napovedanih pogajanjih in usklajevanjih z reprezentativnimi sindikati.

Poganja pa so nadaljevali vladna stran ter reprezentativni sindikati zdravstva, socialnega varstva in zdravstvene nege. V sindikatih, ki so nad ponujenim razočarani, v svojih dejavnostih zahtevajo dvig plač, primerljiv z dvigom plač zdravnikov za šest plačnih razredov. Ministrstvoma so tudi vročili napoved stavke za 16. februar.

Sindikat policistov Slovenije

Tudi s Sindikata policistov Slovenije so zapisali, da se je z navedenimi dvigi oziroma se še bo dokaj močno poseglo v posamezna razmerja med plačnimi skupinami, saj so bila določena delovna mesta uvrščena tudi za več plačnih razredov višje, kot doslej. Po njihovem mnenju gre v navedenem primeru tudi za porušitev razmerij uvrstitve delovnih mest policistk in policistov v primerjavi z delovnimi mesti v zdravstvu.

"Sindikat policistov Slovenije bo o nadaljnjih ukrepih odločal v prihodnjih dneh, tako v okviru organov sindikata, kot tudi v okviru Pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, katere član je tudi Sindikat policistov Slovenije, saj gre za materijo, ki je skupna vsem sindikatom. Z navedenimi enostranskimi posegi je bilo namreč poseženo v temeljna načela Zakona o sistemu plač v javnem sektorju," je zapisal Kristjan Mlekuš predsednik SPS.

V okviru Pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja so že oblikovali skupne zahteve sindikatov, in sicer da se plačni razredi dvignejo tudi za vsa ostala delovna mesta, ki niso bila deležna zadnjih dvigov, odpravi plačni strop za vse ostale javne uslužbence, uredi avtomatično usklajevanje plačnih razredov - najmanj z inflacijo, in sicer že od letošnjega leta naprej ter da se odpravi uravnilovka v spodnjem delu plačne lestvice, ki velja za javne uslužbence. Kot je pojasnil predsednik SPS, so glede na neodzivnost Vlade RS, pogajanja za sredo, 9. februarja, sklicali sindikati.

"V kolikor bo Vlada RS vztrajala na enostranskih ukrepih, ne izključujemo možnost zaostrovanja sindikalnih aktivnosti," je še dodal Mlekuš.