"V Svobodi smo volivkam in volivcem obljubili, da bomo storili vse, da preprečimo vlado Janeza Janše. S tem namenom smo pripravljeni podpreti tudi tehničnega mandatarja za sestavo nove vlade, ki bi ga predlagala predsednica republike," je v izjavi za medije po seji izvršnega odbora in sveta stranke dejala predsednica sveta Svobode Nataša Avšič Bogovič.
Takšen predlog bi po njenih besedah podprli za obdobje do največ dveh let in do predčasnih volitev. "V tem času bi poskrbeli za ohranitev stabilnosti države in spremembo volilnega sistema," je napovedala. Zatrdila je, da se Robert Golob ob tem ne umika z mesta predsednika stranke in tudi ne s funkcije poslanca.
Po svetu stranke SDS se je oglasil tudi predsednik SDS Janez Janša, ki je glede pogovora pri predsednici republike dejal, da se k njej "ni šel pogajat", temveč da se je odzval njenemu vabilu.
Odgovor na vprašanje glede predloga za tehničnega mandatarja je po Janševih besedah že v njegovem pojasnilu glede potrjene koalicijske pogodbe, ki jo je doslej potrdila že večina ostalih potencialnih koalicijskih partnerjev in ki bo, kot je napovedal, podpisana verjetno do konca tedna.
Pirc Musarjeva: Slovenija v takšnih okoliščinah potrebuje stabilnost
V uradu predsednice republike Nataše Pirc Musar so potrdili, da so se minuli teden sestali Golob, Janša in predsednica. "Z obema sem iskala možne rešitve za nastalo politično situacijo – rešitve, ki bi temeljile na dogovoru, odgovornosti in zavedanju zahtevnih mednarodnih razmer, v katerih se nahajamo," je dejala.
"Slovenija v takšnih okoliščinah potrebuje stabilnost, predvidljivost in osredotočenost na nujne reforme, ki jih moramo izpeljati, če želimo zagotoviti varnost, odpornost in razvoj naše države ter dobrobit državljank in državljanov. Pogovor je bil konstruktiven. Sogovorniki smo spregovorili o več možnih rešitvah in o tem, kako preseči trenutne politične delitve," je pojasnila.
Na mizi je bilo več možnosti, ena od teh je bila tudi možnost tehničnega mandatarja, ki je po njenih besedah lahko le plod medsebojnega spoštovanja in soodgovornosti do prednostnih nalog ter pripravljenosti, da se vsaj pri ključnih vprašanjih državni interes postavi pred strankarskega. "Pri tem sem pripravljena aktivno sodelovati in pomagati, a le pod pogojem, da bodo na obeh straneh izraženi iskreni nameni in resnična pripravljenost za odgovorno ravnanje ter zadostna podpora poslank in poslancev," je jasna.
Pirc Musarjeva je poudarila tudi, da je ob zaključku prvega kroga iskanja kandidatov za mandatarja javnosti prenesla jasno sporočilo državljank in državljanov, ki se obračajo nanjo, in sicer: "Slovenija potrebuje širši konsenz o ključnih razvojnih vprašanjih in zvestobo vrednotam, na katerih temelji naša družba. Slovenija sodi med najbolj razvite demokracije na svetu. Da tako tudi ostane, sta ključna medsebojno spoštovanje in odgovorno ravnanje vseh, ki nosimo javno odgovornost."
Tehnični mandatar je oseba, ki jo predsednik države predlaga za predsednika vlade v času politične krize, ko redne politične stranke ne morejo doseči dogovora o koaliciji. Takšna vlada, pogosto imenovana tudi prehodna ali strokovna vlada, običajno ni sestavljena iz politikov z močnim strankarskim ozadjem, temveč iz strokovnjakov, ki naj bi državo vodili do naslednjih rednih ali predčasnih volitev. Njena glavna naloga je zagotavljanje stabilnosti delovanja državnih institucij in reševanje nujnih vprašanj, ne da bi se pri tem ukvarjala z dolgoročnimi ideološkimi projekti.
V slovenskem parlamentarnem sistemu ima predsednik republike pomembno, a pretežno povezovalno vlogo pri imenovanju mandatarja. Po volitvah ali ob padcu vlade predsednik opravi posvete z vodji poslanskih skupin in nato državnemu zboru predlaga kandidata za predsednika vlade. Če v prvem krogu nihče ne dobi zadostne podpore, sledijo nadaljnji krogi, v katerih lahko predloge vložijo tudi poslanske skupine ali skupine poslancev. Predsednik republike tako deluje kot varuh ustavnosti in mediator, ki skrbi, da proces oblikovanja vlade poteka v skladu z demokratičnimi postopki in v razumnem času.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.