Golob začel pogovore, sklical bo tudi Svet za nacionalno varnost

Predsednik vlade in predsednik stranke Gibanje Svoboda Robert Golob je danes, kot je napovedal, začel pogovore za sestavo "razvojne koalicije". Prav tako bo, kot je napovedal v soočenjih, v tem tednu sklical tudi Svet za nacionalno varnost (SNAV).

Podrobnosti o začetih pogovorih v Golobovem kabinetu sicer danes niso predstavili.

Po informacijah STA je danes vsem strankam, ki jim je uspel preboj v DZ, z izjemo SDS iz Svobode romalo vabilo na sestanek, ki ga načrtujejo v drugi polovici tedna. 

"Se pa veselim da se bomo v naslednjih dneh vsi usedli. Vsi, ki pravimo, da imamo radi Slovenijo, da bomo imeli v mislih, kako skupaj gradit prihodnost za naše otroke," je dejal Golob.

A ob tem za zdaj ostaja vprašanje, ali se bodo v vseh strankah vabilu tudi odzvali. Nekatere so namreč v času kampanje vstop v koalicijo pod vodstvom Svobode oziroma njenega prvaka Goloba zavračale ali bile do njega zadržane.

Svoboda je na nedeljskih parlamentarnih volitvah po delnih neuradnih izidih pred SDS tesno slavila z 28,63 odstotka glasov in 29 poslanskimi mandati.

"Kdorkoli mi bo prinesel 46 glasov, bo dobil mandat z moje strani," je v izjavi za Radio Slovenija spomnila predsednica republike Nataša Pirc Musar. Kot je še dejala, si manjšinske vlade ne želi nihče.

Predsednica republike bo skladno z ustavo po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin predložila DZ kandidata za predsednika vlade. Predsednika vlade bo nato volil DZ z večino glasov vseh poslancev.

Predsednica Pirc Musar upa, da se bodo stranke, ki so se uvrstile v parlament, čim hitreje dogovorile o sestavi nove vlade. Časa zaradi razmer v svetu namreč ni na pretek.

Kot je še ocenila za Radio Slovenija, je "jeziček" za sestavo vlade na dveh manjših strankah. S tem je verjetno merila na Demokrate Anžeta Logarja s šestimi poslanskimi sedeži in stranko Resni.ca s petimi poslanskimi sedeži. Ocenila je tudi, da je ena od strank postavila celo pretirano visoke pogoje z dvema državotvornima resorjema.

Predsednik stranke Resni.ca Zoran Stevanović je namreč ob razglasitvi rezultatov dejal, da je med pogajalske izhodišča postavil vodenje ministrstva za notranje zadeve, ministrstva za zunanje in evropske zadeve ter ministrstva za finance, saj si želijo, da jih koalicijski partnerji upoštevajo prav na teh področjih, ki so bila med kampanjo njihove glavne točke.

V Gibanju Svoboda želijo za uresničitev svojega volilnega programa Ambiciozna Slovenija (AS) združiti "vse demokratične sile v DZ", je po razglasitvi zmage na nedeljskih parlamentarnih volitvah v štabu Gibanja Svoboda dejal predsednik stranke in premier Golob. 

"Program AS vključuje tudi obsežen program na področju javnega zdravstva: investicije v moderno opremo, najnaprednejše tehnologije in digitalizacijo, vse z enim samim ciljem – da se učinkovito spopademo s čakalnimi vrstami, da bo vsak pacient vedel, kdaj bo prišel do svojega brezplačnega zdravljenja, in da bo ta čas čim krajši," je v govoru po zmagi dejal Golob. Program po njegovih besedah pomeni tudi, da bodo lahko mladi končno računali na to, da si bodo lahko ustvarili svoj dom – in s tem tudi družino: "Želimo omogočiti, da bo dom postal pravica za vse, še posebej za mlade."

Za vse te ukrepe pa potrebujejo več kot le šibko večino, je poudaril: "Zato si želim, in taki bodo tudi naši pogovori, da k sodelovanju povabimo prav vse demokratične stranke v parlamentu."

Zato bodo pogovore začeli z vsemi. "Nekatere poznamo bolje, saj smo zadnja štiri leta skupaj trdo delali v koaliciji, nekateri pa so novi," je dejal Golob, ki verjame, da se bodo v naslednjih dneh ali tednih bolje spoznali, ugotovili pričakovanja in nato začrtali skupno delo. Ne izključuje pogovorov z nikomer in se veseli pogovorov z vsemi: "Ne delam razlik, saj verjamem, da so časi – ne samo v Sloveniji, temveč tudi v svetu – takšni, da bo treba iskati čim širši konsenz za izvedbo teh ukrepov."

Prvak SDS Janez Janša je v nedeljo pred sedežem stranke na Trstenjakovi v Ljubljani napovedal, da bodo rezultate danes analizirali na seji izvršilnega odbora stranke.

Sestala se bosta izvršni odbor in svet stranke Demokrati Anžeta Logarja. Podpredsednik Demokratov Janez Demšar je dejal, da so se v stranki pripravljeni pogovarjati z vsemi, ker zagovarjajo široko koalicijo. Kakšen bo izplen pogovorov z Gibanjem Svoboda, si ni upal napovedati.

Gibanje Svoboda lahko računa na SD in Levico, a skupaj imajo le 40 glasov. Vprašanje ostaja, ali bi lahko svojih šest primaknil Logar. SDS se pri iskanju zaveznikov za potrebnih 46 glasov sooča še z večjo dilemo. Z NSi bi jih imeli 37, Logarjevih šest seštevek dvigne na 43, preostale tri pa bo zelo težko dobiti.

Ekonomist Matej Lahovnik je v včerajšnji oddaji 24UR komentiral, da izključitev določenih strank ne bi bila pametna premierjeva poteza: "Navsezadnje je tudi druga največja stranka po številu glasov dobila skoraj toliko glasov kot Svoboda. To je ogromno volivcev in v demokraciji ni pametno na tak način izključevati – še posebej, če želiš široko koalicijo, ker s tem ojačaš pogajalski položaj drugih strank."

Misli, da bodo pogajanja v naslednjih dneh zagotovo trda, da pa bo premier zasledoval, da bi v vlado vključil Demokrate: "Mogoče tudi NSi, SLS, Fokus, kar se mi zdi slednje manj verjetno glede na to, da bo Levica v vladi. V vsakem primeru pa so izzivi res veliki in se morajo čim prej lotiti dela in čim prej sestaviti novo vlado."

"Če Janez Janša govori o tem, da imamo korupcijo in tako naprej, je prav tako nekorektno, da kot državnik – sedanji predsednik vlade in nekdo, ki želi voditi državo – izključuje kogarkoli po principu demokracije," pa je v oddaji dejal politolog Igor Lukšič. "Vsi smo šli na iste volitve, vsi smo oddali glas in vsi smo po teh volitvah dobili določeno število mandatov oziroma predstavnike strank v parlamentu. In to je treba spoštovati. Treba je preseči predvolilno retoriko in začeti stopati v nove korake razgrajevanja tega konsenza," je poudaril.

Za predstavnika narodnih skupnosti v DZ sta bila na nedeljskih volitvah izvoljena dosedanja poslanca Felice Ziza iz vrst italijanske narodne skupnosti, ki je izmed štirih kandidatov prejel 41,56 odstotka glasov, in Ferenc Horvath iz madžarske narodne skupnosti, ki je izmed dveh kandidatov prejel 72,71 odstotka glasov, kažejo delni neuradni izidi.

Felice Ziza je prejel skupno 771 glasov. Za njim se je uvrstil Alberto Scheriani, ki je prejel 30,30 odstotka glasov oz. 562 glasov, sledita Christian Poletti s 17,52 odstotka glasov (325 glasov) in Stefano Destefano z 10,62 odstotka glasov (197).

Volilna udeležba za izvolitev predstavnika italijanske narodne skupnosti je bila 66,21-odstotna. Neveljavnih je bilo 33 glasovnic, kažejo delni neuradni izidi državne volilne komisije, osveženi danes ob 8. uri.

Za poslanca madžarske narodne skupnosti sta kandidirala dva kandidata. Ferenc Horvath je prejel 72,71-odstotno podporo oz. 2209 glasov, Tomi Horvat pa 27,29 odstotka glasov (829). Volilna udeležba je bila 58,19-odstotna, neveljavnih pa je bilo 95 glasovnic, še kažejo delni podatki državne volilne komisije.