Premier Robert Golob je v četrtkovem pogovoru v organizaciji Svobode o širitvi EU kot geopolitični nuji, na katerem je sodeloval skupaj z evropsko komisarko Marto Kos, pozval poslance k razmisleku o ukinitvi volilnega molka, zlasti v luči zunanjih vplivov, ki tem pravilom ne sledijo.
Dan po premierjevem pozivu so v parlamentarnih strankah odzivi različni, a na načelni ravni ne povsem odklonilni. Še največ pripravljenosti za to so za zdaj pokazali v obeh največjih poslanskih skupinah.
V poslanski skupini Golobove stranke se bodo o tem konkretneje pogovorili prihodnji teden, po besedah poslanke Lucije Tacer Perlin pa že cel mandat opažajo, da ob razvoju novih tehnologij in komuniciranju na družbenih omrežji volilni molk ne dosega več svojega namena.
"Mislim, da mora razprava iti v to smer, da pretehtamo, kaj nam volilni molk prinaša in če ga lahko v praksi izvajamo. Če pa ugotavljamo, da ga ne moremo učinkovito izvajati, pa moramo seveda pač razmisliti, kako bi lahko šli v drugo ureditev," je navedla. Meni tudi, da za izboljšave volilnih pravil ni nikoli prepozno, strinja pa se, da je treba te korake delati premišljeno.
V SDS so medtem spomnili, da je njihovo stališče glede nepotrebnosti volilnega molka jasno in ostaja nespremenjeno. V pisnem odzivu so izpostavili tudi, da volilni molk sicer velja le za kandidate in organizatorje kampanje, ne pa tudi posameznike. "Če bi predsednik vlade s tem predlogom res želel doseči, da bi bila pravila enaka za vse, bi v prvi vrsti pozval k vrnitvi ukinjenih volišč," še menijo.
V DZ pa so prav danes vložili tudi predlog novele zakona o volitvah v DZ, s katerim predlagajo enotno številčenje potrjenih kandidatnih list v vseh osmih volilnih enotah po Sloveniji. Prepričani so, da bi tako povečali preglednost volilnega procesa in volivcem olajšali razumevanje volilnih list, poenotili in poenostavili tiskanje glasovnic, zagotovili enakopravnejše izhodišče za vse kandidatne liste in zmanjšali možnost napak pri glasovanju in očitek o morebitnih manipulacijah.
V koalicijskih SD in Levici pa so v prvih odzivih med drugim izpostavili predvsem, da sta pred odločitvijo o odpravi volilnega molka potrebna široka razprava in premišljeno odločanje. Prav tako so posvarili pred spreminjanjem volilnih pravil v letu pred volitvami.
V SD so tako zapisali, da je nujen širok politični in družbeni konsenz, z vključitvijo stroke, civilne družbe, medijev in vseh parlamentarnih akterjev. Opozorili so tudi, da digitalizacija in družbena omrežja dodatno otežujejo nadzor nad komunikacijo, sodišča pa opozarjajo na kompleksnost presoje in dopuščajo širšo interpretacijo političnega izražanja.
"Volilni molk je pri nas ustaljena praksa, kar pa ne pomeni, da mora biti železna srajca našega demokratičnega procesa," menijo.
Tudi v Levici so kot pomemben dejavnik navedli nove tehnologije in medijski prostor, obenem pa izpostavili, da zunanji vplivi na notranje demokratične procese niso nov pojav, zato jih je po njihovem mnenju treba obravnavati celovito v okviru presoje pravni in demokratičnih posledic in ne zgolj skozi vprašanje volilnega molka. Ocenili so tudi, da so se letos ob referendumih kot resnejša grožnja izkazale kršitve pravil, ki niso prihajale iz tujine, pač pa od domačih političnih akterjev.
Ukinitev volilnega molka prinaša utemeljeno vprašanje, ali to na sam volilni dan ne bi prineslo še več napetosti in dodatnih tveganj ter odprlo prostor za neposredne pritiske na volivce, od intenzivnega nagovarjanja tik pred volišči do organiziranih mobilizacij, so izpostavili. Ključno pa je, da volilna pravila veljajo enako za vse akterje, hkrati pa da se o digitalnih izzivih razpravlja premišljeno in z mislijo na dolgoročno zaščito demokracije, so še dodali.
V NSi se danes na novinarska vprašanja o tej temi niso odzvali.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.