"Velika večina rešitev pa ni interventne narave, biti bi morale rešene v sistemskih zakonih. Poimenovanje zakona za razvoj Slovenije je absolutno napačno, saj je daleč od tega, da bo poskrbel za razvoj. Naslov bi moral biti, da bodo bogati imeli še več, podnaslov pa nič za mlade in za povprečnega človeka," je na današnji novinarski konferenci Svobode povedala Alenka Bratušek.
Finančne posledice predloga, ki so ga v DZ vložile stranke t. i. tretjega političnega bloka NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica, bodo po besedah Bratuškove bistveno višje od navedenih. "Predlagatelji jih navajajo v višini okoli 571 milijonov evrov, ocena Svobode pa je skoraj dvakrat več oz. nekaj manj kot eno milijardo evrov," je opozorila. Pojasnila je, da so predlagatelji v celoti izpustili izpad v pokojninski blagajni v višini 230 milijonov evrov, kar se bo zgodilo, če bodo lahko upokojenci delali in dobili polno pokojnino.
Predlog za znižanje davka na dodano vrednost za osnovno košarico gre po oceni Svobode v pravo smer, a je treba pri tem omejiti tudi maržo trgovcem, "da ne dobimo vojnih dobičkarjev", je poudarila Bratuškova. V pravo smer gredo tudi ukrepi za cene energentov, a je vlada v odhajanju ceno elektrike in plina že zamejila z 10. aprilom, ne šele s 1. julijem, kot predlagajo predlagatelji.
V pravo smer gredo tudi spremembe pri samostojnih podjetnikih, vendar je treba pri tem poskrbeti za male obrtnike, podjetnike in samostojne podjetnike s prihodki do 30.000 evrov, je dodala Bratuškova. Pri tem pa se ne strinjajo, da bi rešitev samostojne podjetnike spodbujala k davčnim obvodom za zniževanje plačila davkov.
"Vse ostalo v zakonu pomeni divjo privatizacijo zdravstva, razgradnjo dolgotrajne oskrbe in višje plače za en odstotek že danes najbolje plačanih in najbogatejših Slovencev," je opozorila.
'Začetek amerikanizacije javnega zdravstva'
Kot je dodala poslanka Tamara Kozlovič, se bo s tem interventnim zakonom uradno začela amerikanizacija javnega zdravstva. "Predlagatelj ves naš trud za razmejitev javnega in tržnega zdravstva vrača na točko nič in pod pretvezo skrajšanja čakalnih vrst v javni zdravstveni sistem spušča tržne izvajalce in netransparentne prakse. Na stežaj odpira vrata do zdravstvene blagajne in za konflikte interesov," je povedala.
Predlagana ureditev trojčka po njenih besedah prinaša številna tveganja za destabilizacijo javne zdravstvene mreže, povečuje odvisnost javnih zavodov od tržnih izvajalcev, zmanjšuje predvidljivost in stabilnost izvajanja zdravstvenih storitev, slabi motivacijo zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih in povečuje odhodke javne zdravstvene blagajne."Ukrepi ne skrajšujejo čakalnih vrst, najhuje pa je, da zmanjšujejo kakovost zdravstvenih obravnav," je poudarila.
Poslanka Lucija Tacer Perlin je spomnila na prizadevanja Svobode in odhajajoče koalicije za več stanovanj za mlade. Sedaj pa bo interventni zakon zamaknil omejitev kratkoročnega oddajanja stanovanj v občinah s stanovanjskimi težavami. "Interesi lastnikov stanovanj za kratkoročni najem dobijo prednost pred mladimi," je ocenila. Njihov cilj je, da imajo mladi in vsi državljani lahko nižje najemnine, zato je pomemben ukrep tudi dodatna gradnja stanovanj, ki so dostopna po javni shemi.
Bratuškova je spomnila na vlado Janeza Janše med letoma 2004 in 2008, ki je "zelo nepremišljeno in rokohitrsko ukinila davek na izplačane plače, v javnih financah pustila katastrofalen primanjkljaj, da ne omenjam bančne luknje, kar smo uspeli sanirati šele leta 2013". Ključna razlika med levimi in desnimi vladami je po njenih besedah ta, da leve delajo za ljudi, javne sisteme, zdravstvo, šolstvo in dolgotrajno oskrbo, desne pa za najbogatejše.
Podmladki: Predlogi ogrožajo mlade
Predstavnike podmladkov posebej skrbi predlog zakona strank NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica o uvedbi študentskega samostojnega podjetnika.
Kot je dejal Jan Stergar iz Mlade Levice, mladim pri delu na napotnico danes pripadajo pravice s področij odmora, delovnega časa ter varnosti in zdravja pri delu, zagotovljena jim je tudi minimalna urna postavka. "Študentski s. p. teh pravic ne zagotavlja, obenem pa bi z njim stroške plačevanja socialnih prispevkov prevzeli mladi. Posledično se pojavlja realna skrb, da bi delodajalci to izrabljali in mlade silili, da delajo prek študentskega s. p.," je povedal.
Stergar je prepričan, da bi zakon deloval kot vzvod za nadaljnjo prekarizacijo med mladimi. "Mladi so v Sloveniji že zdaj ena izmed najbolj prekariziranih skupin, delodajalci pa njihov status izrabljajo predvsem za poceni delovno silo. Mladi so že zdaj sistematično žrtve kršitev delavskih pravic in za to večinoma prejemajo mizerno plačilo, ta zakon pa bi situacijo samo še poslabšal," je posvaril.
Spomnil je še, da je Slovenija nekoč študentski s. p. že poznala, leta 2013 pa ga je ukinila prav vlada Janeza Janše, katere del je bila tudi NSi. Razlog za ukinitev so bile ravno številne zlorabe in negativne posledice za mlade delavce, je navedel. Izpostavil je še, da tretji blok svojega predloga ni uskladil z nobeno od mladinskih organizacij ali z drugimi socialnimi partnerji.
Podobne skrbi imajo tudi v Mladih Piratih. Matic Leon Božič iz tega podmladka je opozoril, da predlog v preambuli govori o uspešnih zgodbah ameriških tehnoloških velikanov, denimo Microsofta in Appla. Predlagatelji se očitno ne zavedajo, "da ta podjetja niso bila produkt enega samega posameznika, ampak so bila skupen projekt, šlo je za to, da se je več ljudi združilo in ustanovilo večje podjetje", je utemeljil in dodal, da predlagatelji očitno ne razumejo podjetništva.
Če bi se res želelo spodbujati podjetništvo med mladimi, bi bilo treba predvideti njihovo nadaljnjo podjetniško pot, denimo razvoj s. p. v zadrugo, d. o. o., d. d., "ne pa, da se ostane samo pri s. p., saj to nakazuje, da gre le za poskus povečevanja prekarstva in s tem nižanje stroškov dela za delodajalce".
'Gol populizem, prazne obljube'
Luka Rotar iz Mladega foruma SD pa se je obregnil še ob predlog interventnega zakona za razvoj Slovenije. V njem je prepoznal "gol populizem, prazne obljube in poskus ugajanja najbogatejšim v naši državi brez vsakršne ekonomske podlage za take posege".
"Rezali bi davek na oddajanje nepremičnin, kar bo na trgu s tako presežnim povpraševanjem samo pomenilo večji dobiček za najemodajalce. Uvedli bi socialno kapico, čeprav so jo preimenovali v razvojno in nanjo prilepili nalepko srednjega sloja, da bi ljudem prikrili dejstvo, da bi zaradi nje večina morala subvencionirati davčne olajšave enemu odstotku najbogatejših. Podobne trike bi izvajali z DDV in mikro podjetji," je nanizal.
Rdeča nit zakona je po njegovih besedah opustošenje proračuna, brez resnih odgovorov, kako to luknjo pokriti ali katero storitev ukiniti. "Skratka, fiskalna nepismenost," je bil oster. Izpostavil je še, da predlog zakona po svoji vsebini sploh ni interventen, saj ne rešuje neke konkretne krize, globoko pa posega v vrsto področij.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.