Svoboda v bran Golobu, Janša: Sodba bo padla, ker je KPK izločila bistvo

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je ugotovila, da je premier Robert Golob z dvema sporočiloma nekdanji notranji ministrici Tatjani Bobnar ravnal v nasprotju s pričakovanjem in odgovornostjo ter s tem kršil integriteto. Gre za sporočili, v katerih je predsednik vlade zapisal, da postaja resno zaskrbljen zaradi kadrovske slike v Policiji in da mu ni všeč, da se dogovor ni uresničil. Golob je že napovedal, da bo odločitev KPK sodno izpodbijal.

Vodja Svobode Nataša Avšič Bogovič je dejala, da je odločitev KPK rezultat dveletnega intenzivnega dela institucije in da gre za dva SMS-a, s katerima je predsednik vlade komuniciral z ministrico, v njih pa je zgolj izrazil zaskrbljenost in pričakovanje, da se stvari uredijo.

"To je rezultat naših volilnih obveznosti do volivcev, vsi veste, kako je delovala policija za časa prejšnje vlade," je še poudarila. "Komuniciranje s svojimi ministri, da uresničuješ volilni program in delo, ki krepi rezultate, je odgovornost predsednika," je prepričana.

Delo ocenjuje kot odgovorno skladno z zakonom o vladi, ki mu odgovornost nalaga. "V tem trenutku odločitev KPK še ni pravnomočna, zato ne bi želela razlagati," je še dodala Avšič Bogovičeva.

Generalni sekretar Svobode Matej Grah je dejal, da se je na žalost potrdilo njihovo pričakovanje, da bo odločitev padla v volilni čas, ko so že stekla volilna opravila: "Ljudje si bodo lahko sami ustvarili mnenje, saj je institucija potrebovala dve leti za preučevanje dveh SMS-jev." Komentiral je tudi situacijo v policiji: "Za primerjavo - vodni top se je v tem mandatu uporabljal za gašenje požara, v prejšnjem mandatu za represijo. To je pokazatelj spremembe v Policiji."

Grah je poudaril še, da trdno stojijo za premierjem Golobom in gredo z njim na volitve, kjer pričakujejo zmago.

Na dogajanje se je odzval tudi prvak SDS Janez Janša. Ta meni, da bo sodba na sodišču padla, ker je KPK iz nje "izločila bistvo".

"Golob namreč ni kršil integritete, ustave in zakona z omenjenima SMS-oma, ampak z naročilom ministrici, da Policijo očisti vseh, ki so politično opredeljeni drugače kot pripadniki vladajoče koalicije. To je sam priznal v kamero na novinarski konferenci in v studiu RTV SLO," pravi Janša.

Prepričan je, da Golob ne bo odstopil. "Tudi če bi, to ne bi pomenilo dejanske zamenjave vlade do volitev oziroma situacije, ko bi pred njimi 'prišel tisti drugi'. Zato so tudi dve leti vlekli postopek," je med drugim zapisal predsednik SDS.

Njihov poslanec Tomaž Lisec je medtem opomnil, da se je Golob še kot kandidat na parlamentarnih volitvah javno zavezal, kaj bo naredil, "če bodo ustrezni organi ugotovili kršitve integritete". Meni, da je bila KPK jasna, ko je ugotovila kršitev premierjeve integritete.

"Menim, da bi si moral predsednik vlade trikrat počasi zavrteti svojo obljubo, nato pa še bolj počasi prebrati mnenje KPK in naj si nalije čistega vina oz. pogleda v ogledalo," je dejal.

V NSi menijo, da ugotovitve KPK v zadevi Bobnar ne presenečajo. Poslanka Vida Čadonič Špelič je dejala, da lahko z "gotovostjo trdi, da za temi sporočili stojijo konkretna imena". "Imena, ki ne bi smela stati oziroma biti izrečena s strani predsednika vlade," je dejala članica preiskovalne komisije DZ, ki je v tem mandatu preiskovala sume nedopustnega političnega vplivanja na Policijo.

Ocenila je tudi, da so se ti sumi potrdili, delo Policije in njenega vodstva pa se je izkazalo kot slabo, kar so po njenem mnenju izkusili vsi. Izpostavila pa je zlasti Novomeščane in otroke v šolah.

Ostri so tudi do premierjeve izjave o drugačnem razumevanju integritete. "To pomeni, da on razume tudi vse druge zakone po svoje. To je zaskrbljujoče in če pogledamo njegovo štiriletno delo, je delal točno tako. Vse zakone, vse predpise, vse procese je razumel po svoje ali še bolje, sebi v prid," je dejala.

Tako meni, da takšen Golobov odziv ne more biti opravičilo. Po njenem mnenju pa kaže tudi na to, da predsednik vlade nima integritete, prav tako ne kompetenc za vodenje vlade in da ni mož besede. "To je pravzaprav stalnica njegovega vodenja. Veliko, po navdihu, všečno obljubiti in potem takoj na to pozabiti. Ampak eno so obljube, ki so seveda na nek način prevara volivcev, drugo pa je, da se kot predsednik vlade, prva politična osebnost v državi, izkazuješ za eno, v resnici pa se na koncu pokaže popolnoma drugo," je poslanka NSi nanizala kritike na račun premierja.

Čadonič Špeličeva tako meni, da bi moral Golob zdaj izkoristiti priložnost, da pokaže "vsaj kanček integritete, ki je očitno nima", in odstopiti, sicer bo naslednje volitve tudi izgubil.

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič medtem pravi, da se ne bo izrekala o še ne pravnomočno zaključenih zadevah, o katerih odločajo drugi organi, zlasti ko gre za sodno varstvo. Izrekanje pred tem je popolnoma neodgovorno in nepravilno ter lahko naredi veliko škode, je izpostavila.

Zadeva bo pravnomočna, ko bo o njej dokončno odločilo sodišče, do takrat mora počakati vsakdo, ki bi želel to zadevo komentirati z določeno težo, je v DZ dejala prva med poslanci, sicer poslanka iz vrst Svobode. Poudarila je, da se v pravni in demokratični državi spoštuje ustava, ki določa, da ima vsak pravico do pravnega sredstva in da o njegovih pravicah in dolžnostih odloča nepristransko, z zakonom ustanovljeno in neodvisno sodišče. Premier pa je že napovedal izpodbijanje na sodišču, je izpostavila.

Vrednostno komentiranje je zato do zaključka postopka po njenih besedah "popolnoma neodgovorno in nepravilno". "Tako bom vedno trdila in sem ravnala enako pri vseh zadevah, kjer so bili udeleženi politiki. Tudi gospod Janša ima zadevo pred sodiščem in kolikor je meni znano, tudi še ni pravnomočno končana in tudi ni prav, da se o njej kakorkoli izrekamo," je dejala.

Kot je ob tem izpostavila, ima namreč vsak državljan, tudi funkcionarji, pravico do sodnega varstva, bilo pa je tudi nekaj primerov, ko so bile odločitve protikorupcijske komisije odpravljene. Med drugim je pri tem spomnila na primer njihove nekdanje ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik.

Klakočar Zupančičeva meni še, da pri takšni izjavi ne gre za minimaliziranje neodvisne in strokovne institucije, ki je opravila svoje delo.

Goloba je v bran vzela nekdanja pravosodna ministrica iz vrst Dominika Švarc Pipan, ki je odstopila po aferi Litijska. V zapisu na spletu je branila pravico premierja v komunikaciji s svojimi ministri in ugotovila, da se je KPK pri preganjanju političnih navodil "znašla na tankem ledu".

"Odločitev KPK v zadevi ni primer spora o dveh SMS-sporočilih. Gre za precedens. Za vprašanje, ali bomo predsednika vlade še razumeli kot političnega vodjo izvršilne oblasti – seveda v okviru ustavnih in zakonskih pristojnosti – ali pa kot funkcijo, omejeno na sterilne, politično agnostične okvire, kar je samo po sebi kontradikcija," je zapisala.

Nekoliko bolj osebna pa je bila Ajanovič Hovnikova, ki je odstopila po očitkih o spornem financiranju nevladnikov in je kasneje na sodišču dokazala, da ni kršila integritete, kar je pred tem sicer ugotovila KPK. "Ne gre več zgolj za to, kaj je KPK odločila, temveč kako to počne," je zapisala.

Po njenem mnenju namreč KPK "danes brez zadržkov javno komentira zadeve v teku, svoje preiskave napoveduje na tiskovnih konferencah, kjer je posameznik vnaprej obsojen, ter izdaja sporočila za javnost, v katerih naslov razglasi krivdo, besedilo pa je ne potrdi".

Ocenjuje tudi, da postopek ni več orodje za ugotavljanje dejstev, temveč formalna kulisa, pravica do izjave pa kljukica brez vsebine. "Hkrati KPK brez sramu vleče postopke mesece in leta – predhodni preizkusi po pol leta in več za ugotovitev, da ni nič spornega; postopki, ki trajajo več let brez odločbe; in številni primeri, kjer sodišče v tožbenih primerih ugotavlja resne procesne napake, napačno rabo materialnega in procesnega prava, resno kršenje pravice do izjave," je dejala.

In še: "To ni pravna država. To je institucionalna neučinkovitost brez odgovornosti. In vprašanje je neizogibno: kdo varuje integriteto KPK?"

Predsednik Socialnih demokratov Matjaž Han je medtem poudaril, da "moramo pravno državo in pravne institucije, ne glede na to, kaj se ti kot politiku zgodi, vendarle spoštovati". Meni pa, da mora vsak imeti možnost tudi pravnega dokazovanja, če se z nečim ne strinja. S premierjem pa vseeno pričakujejo iskren pogovor.

V SD so sicer že včeraj sporočili, da ugotovitve KPK jemljejo resno. "V SD spoštujemo neodvisnost pravnih institucij in ugotovitve KPK jemljemo resno, saj se o integriteti ne more in ne sme razpravljati le politično, temveč v okviru poštenih in transparentnih postopkov, ker je integriteta temelj zaupanja v javne funkcionarje," so dejali v prvem odzivu.

Opozorili so tudi, da lahko ugotovitve komisije koalicijo postavijo pred nove izzive. "Zato menimo, da bo za njeno nadaljnje delovanje do državnozborskih volitev potreben odprt in iskren pogovor," so zapisali.

V koalicijski Levici medtem poudarjajo, da zadeva še ni zaključena. "Očitno bo morala na zaključek počakati na sodni epilog," je dejal sekretar strankine poslanske skupine Alan Medveš, ki je ob tem poudaril, da je KPK sicer ugotovila kršitev integritete, da pa premierja ni pozvala k odstopu.

"V Levici še vedno zagovarjamo najvišje standarde integritete, kar pomeni, da bodo na koncu volivci povedali, kdo je ravnal v skladu z načeli integritete ali ne," je dodal.

Pozive k odstopu dva meseca pred volitvami je medtem označil za politično obračunavanje. "Mi ostajamo v vladi, volitve so čez dobra dva meseca in nadaljujemo z delom," je dodal.

Predsednik stranke Mi, socialisti Miha Kordiš meni, da je Golob svojo integriteto postavil pod vprašaj že na začetku mandata. "V trenutku, ko je dal prednost nabavam orožja za pakt NATO in ga začel pošiljati v Ukrajino pred potrebami globalnega miru ter državljank in državljanov v domovini," je dejal.

"Integriteta je vprašanje, ali stojiš za tistim, kar govoriš, ali boš svojo dano obljubo tudi izvršil in če so ljudje oškodovani, ker je ne boš," je povedal. Dodal je, da ne gre za vprašanje dveh sporočil, ampak za štiri milijarde evrov ter vprašanja globalnega miru in tega, ali bo Slovenija stopila na pot vojne in zahodnega imperializma ali bo raje poskrbela za bratstvo med narodi in državljane v domovini.

Kordiš bi pogovore o morebitnem odstopu predsednika vlade pričakoval, če bi bili v sredini mandata. Dva meseca pred volitvami pa meni, da se bodo odstopi "tako ali tako zgodili in bodo ljudje povedali svoje".

Dodal je, da so se torkovega kosila z Golobom udeležili, da vsem trem sredinskim strankam in predsedniku vlade ponudijo priložnost, da si povrnejo integriteto. To lahko dosežejo, če do konca mandata izpolnijo nekatere predvolilne zaveze, kot so referendum za odpoved orožarskih nabav za Zvezo Nato, dvig plač na čelu z minimalno plačo na 1150 evrov in ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. "Če to izvedejo pred volitvami, lahko rečemo, da bo politična sredina, pa čeprav v skrajnem zaključku mandata, svojo integriteto obvarovala vsaj pred najhujšim," je še povedal Kordiš.

Prvak Stranke Prerod Vladimir Prebilič je komentiral, da odločitev prepušča premierju in da izhaja iz dejstva, da je "integriteta temeljna valuta politike". Z integriteto vzpostaviš zaupanje do volivk in volivcev, "če si to zapravil, se jaz sprašujem, kako potem lahko vodiš oziroma spreminjaš našo družbo na bolje," je opozoril.

Komentiral je tudi torkovo delovno kosilo s predstavniki šestih pretežno levosredinskih strank. Tam so po njegovih besedah povedali, da odhajajo na volitve vsak s svojim programom. Dogovorili so se, da bodo med seboj dostojanstveni in spoštljivi ter da imajo različne poglede na prihodnost Slovenije, je dejal Prebilič.

Podpredsednica Demokratov in poslanka Eva Irgl je ob ugotovitvah KPK v zadevi Bobnar poudarila, da absolutno pričakuje odstop premierja.

"Zdaj se je pokazalo, da je KPK prepoznala, da je prišlo do kršitve integritete. Sam predsednik vlade je še pred vstopom v politiko, na vprašanje, ali bo odstopil, če mu KPK dokaže, da je prišlo do kršenja integritete, rekel, da bo odstopil, zato absolutno pričakujem njegov odstop," je poudarila Irglova.

Ob tem se je odzvala tudi na medle odzive koalicijskih partneric. "Jasno bi bilo, da bi morali sami pri sebi razmisliti, da z osebo, ki je dokazano kršila integriteto po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, ne moreš ustvarjati transparentne politike," je dejala.

Meni sicer, da bo slednje imelo velike posledice za državljane in za državnozborsko politiko.

Ravnanja predsednika vlade, zaradi katerih je KPK ugotovila kršitev integritete, so po mnenju Piratov nesprejemljiva. Prepričani so, da je Golob vršil pritisk na nekdanjo ministrico, v relativizaciji ugotovitev KPK pa vidijo normalizacijo zlorabe oblasti.

Po mnenju Piratov gre v primeru zagovarjanja Goloba, da je šlo zgolj za dve SMS-sporočili z izrazom zaskrbljenosti nad kadrovsko sliko v Policiji, za nevarno relativizacijo, s katero trenutna koalicija normalizira zlorabo oblasti.

Iz vsebine obeh sporočil ter ob upoštevanju konteksta navedb tako nekdanje notranje ministrice kot nekdanjega generalnega direktorja policije Boštjana Lindava je namreč po njihovem mnenju zelo jasno, da Golob ni zgolj izražal zaskrbljenosti. "Predsednik vlade je vršil pritisk na ministrico, naj ta odpusti in prerazporedi točno določene zaposlene v Policiji," so prepričani.

Po njihovem mnenju tako ni šlo za usklajevanje politik, ki bi izhajale iz usmeritev vlade, temveč za osebno zahtevo predsednika vlade. "Država ni predsednikovo osebno podjetje, nad katerim lahko ta vrši neomejeno moč. S tem, ko predsednik vlade ne želi odstopiti, je pokazal tudi, kakšen odnos ima do svoje lastne funkcije, do neodvisnih institucij in do celotne države," so kritični v stranki.

Za Pirate so takšna ravnanja nesprejemljiva, saj spodkopavajo zaupanje ljudi v ključne državne institucije. "S tovrstnimi ravnanji se tlakuje pot avtoritarizmu in razgradnji demokratične družbe v prihodnje," so še zapisali.