Zadnja raziskava Mediane pred nedeljskimi volitvami kaže, da na političnem parketu ostaja napeto in tesno. Parlamentarni prag bi trenutno prestopilo sedem strank.
Kakšna pa je predvidena razdelitev sedežev, če upoštevamo najbolj zanesljivi množici volivcev, torej strankarsko opredeljene in tiste, ki pravijo, da se bodo verjetno udeležili volitev?
V tesnem duelu je Golobovo Gibanje Svoboda ujelo in celo za las prehitelo Janševo SDS. Obe bi ob takšnem rezultatu v parlamentu dobili po 28 poslancev.
Desno zavezništvo NSi, SLS in Fokusa bi dobilo osem poslancev, tako zavezništvo Levice in Vesne kot Demokrati Anžeta Logarja pa bi imeli vsak po sedem poslancev. Po pet sedežev bi si medtem zagotovili še Socialni demokrati in Resni.ca.
V tem primeru nobena čista blokovska koalicija ne bi dobila večine 46 glasov - trem desnim strankam zmanjkajo trije, trem levim pa šest glasov. Resni.ce in poslancev manjšine nismo prišteli nikamor.
Kako majhne so nekatere razlike, kaže tudi interval zaupanja. Med Svobodo in SDS se ob upoštevanju najvišje in najnižje možne podpore stvari lahko obrnejo. Prav tako v primeru naslednjih štirih strank. Zgornja meja SD lahko denimo še vedno ujame najslabši scenarij trojčka okoli NSi. Ob tem pa ima tudi Prerod Vladimirja Prebiliča, ob zanje najbolj ugodnem razpletu, še vedno možnosti za preboj v parlament in s tem drugačno delitev sedežev.
In kakšna je sicer splošna podpora vsem političnim silam, ki kandidirajo na nedeljskih volitvah? V marčevski anketi javnega mnenja se je tokrat najvišje uvrstilo Gibanje Svoboda (18,9 odstotka), z 18,5 odstotka jim sledi SDS.
Na tretjem mestu je s šestodstotno podporo zavezništvo NSi, SLS in Fokus, četrto mesto si s 5,8 odstotka delijo SD in Demokrati, za njima pa sta se s 5,5 odstotka uvrstili Levica in Vesna.
Stranka Resni.ca je prejela 4,2 odstotka, Prerod 3,2 odstotka, SN, 2,4 odstotka, Pirati pa 2,3 odstotka. Preostale stranke si bolj ali manj delijo politični drobiž.
Hkrati je opazen tudi visok delež neopredeljenih. Vsak četrti anketiranec (25,2 odstotka) namreč ne ve, koga bi volil.
In še udeležba: 59,6 odstotka vprašanih pravi, da se bodo volitev zagotovo udeležili, 21,2 pa odgovarjajo, da se jih bodo verjetno udeležili.
Podatki predčasnega glasovanja sicer tokrat kažejo manj zanimanja kot pred štirimi leti, ko je bila končna udeležba skoraj 71-odstotna.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.