Predčasno glasovanje se začenja, stranke bijejo boj, da bi prepričale še koga od (številnih) neopredeljenih

Ne glede na to bodo prvi neuradni izidi znani v nedeljo zvečer. Po zaprtju volišč bodo na spletni strani Državne volilne komisije sproti začeli objavljati delne neuradne rezultate in informativni izračun, kakšna bi bila glede na izide struktura parlamenta in kdo bi bil izvoljen.

Stranke in liste, ki so se podale v volilno tekmo, imajo za nagovarjanje volivcev, naj glas oddajo prav zanje, čas le še do petka do polnoči, ko se bo volilna kampanja, ki se je začela 4. maja, uradno končala in bo nastopil volilni molk. Tega bo treba spoštovati vse do zaprtja volišč na volilno nedeljo, vsakršno nagovarjanje volivcev pa bo v tem času prepovedano.

Na osmih državnozborskih volitvah se bo za naklonjenost nekaj več 1,7 milijona volivcev potegovalo več kot 1600 kandidatov na 25 kandidatnih listah. Do srede, 30. maja, pa je mogoče zahtevati še nekatere posebne oblike glasovanja, med drugim za glasovanje zunaj kraja stalnega prebivališča ter glasovanje na domu.

Vse bolj vroča kampanja

Politične stranke in posamezni kandidati so se kampanje lotili na različne, bolj ali manj posrečene načine, z nekaterimi pa so vzbudili tudi precej pozornosti javnosti in različne odzive. Gre tako za prijeme, ki se jih poslužujejo stranke, kot tudi za odmevne izjave posameznih kandidatov.

Za eno od njih je poskrbel poslanec SDS Branko Grims, ki se je zavzel za zaščito slovenske meje pred migranti, pri čemer bi denar za zagotavljanje varnosti v SDS med drugim našli v sredstvih, ki se jih zdaj namenja nevladnim organizacijam.

V večini parlamentarnih strank so Grimsu in SDS očitali radikalni desni populizem ter posvarili pred orbanizacijo Slovenije. Tudi po mnenju Mirovnega inštituta, ki ga je Grims navedel kot primer nevladne organizacije, za katere se denar meče skozi okno, je iz njegove izjave "razviden orbanovski namen kriminalizacije civilne družbe in ustrahovanje nevladnih organizacij".

SDS sicer ni edina stranka, ki v kampanji izpostavlja potrebo po varovanju in zaščiti slovenskih meja. Na protibegunsko retoriko denimo stavijo tudi v zunajparlamentarnih SNS in SLS, ki s plakati opozarja, da "Slovenija ni samo Ahmad".

V javnosti je odmevala tudi izjava predsednika NSi Mateja Tonina za Večer o splavu. Kot je pojasnil, je za to, da se oteži pot do splava in da ga ne bi financiral iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja. Na izjavo so se med drugim kritično odzvali pri Inštitutu 8. marec, kjer so zapisali, da ni svobodne izbire brez popolne svobode ženske pri razpolaganju z lastnim telesom. Ogorčenje so izrazili tudi v SD ter koaliciji Združena levica in Sloga.

Volilna kampanja je poglobila spor med Matejem Toninom in predsednikom DeSUS Karlom Erjavcem. Ta se vleče od Toninovih očitkov Erjavcu o njegovem vikendu na Hrvaškem in o tem, da naj bi bil Erjavec odgovoren za propadlo arbitražo o meji med Slovenijo in Hrvaško.

Erjavec je obtožbe večkrat zanikal in napovedal tudi možnost, da bi Tonina sodno preganjal. Spor se je zaostril do te mere, da se Erjavec s Toninom po enem izmed televizijskih soočenj ni želel rokovati.

Ostri so bili tudi toni med predsednikom SNS Zmagom Jelinčičem in predsednikom Solidarnosti Urošem Lubejem na televizijskem soočenju zunajparlamentarnih strank. Jelinčič je Lubeju namreč med drugim zabrusil, da je cepec, Lubej pa mu je vrnil z besedami, da govori o sebi.

Po tistem, ko so v SD opozorili nase s plakati v straniščih gostinskih lokalov, se je kampanje na provokativen način lotil tudi njihov kandidat v Dupleku Žiga Štajbaher. Med volivce namreč deli bonbone v obliki lubenic, s čimer neposredno cilja na  nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja. Ta naj bi namreč, kot je zatrjeval, veliko zaslužil z gojenjem lubenic na svojem posestvu.

Kangler je volilno tekmo sicer skupaj z Alešem Primcem pred volitvami pravzaprav že vrgel puško v koruzo. Najprej je stranka Glas za otroke in družine sporočila, da naj volivci raje glasujejo za SDS ali kakšno drugo stranko na desnici, nato pa je še svet Nove ljudske stranke Slovenije ocenil, da so z izgubo dveh volilnih enot "pahnjeni v pasivno volilno kampanjo, brez možnosti aktivnega sodelovanja na nacionalnih soočenjih". Svoje volivce so zato pozvali, da po svoji vesti podprejo tiste stranke na desnici, ki bodo nedvomno prestopile parlamentarni prag.

V tokratni kampanji še posebej izstopajo tudi prijemi SDS, ki ji javnomnenjske raziskave napovedujejo volilno zmago. Volivce nagovarjajo na različne načine, tudi s pomočjo različnih videoposnetkov, med njimi takšnega z naslovom Ste že slišali za program SDS, v katerem različni posamezniki izražajo prepričanje, da jim bo zmaga SDS na volitvah prinesla višje plače, zaposlitev in višjo rodnost.

Na spletnem kanalu YouTube se je že pojavila parodija na omenjeni videoposnetek, v katerem inštitut Danes je nov dan opozarja, da SDS posredno financirajo madžarski poslovneži, povezani z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom. Ta je tudi javno podprl SDS z udeležbo na njihovi konvenciji, s podporo iz tujine pa se rade pohvalijo tudi druge stranke.

Parodično različico iz filma Butec in butec pa je dobil plakat predsednika DeSUS Karla Erjavca in ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki promovirata t. i. levi blok.