Šturm: Türk gotovo želi najboljše

Ob okrogli mizi Pravosodje in politika, ki jo je drevi v Ajdovščini pripravila NSi, se je minister za pravosodje Lovro Šturm odzval na poziv predsednika države Danila Türka, naj državni zbor "po nepotrebnem" ne hiti s sprejemanjem kazenske zakonodaje. "Mislim, da predsednik države gotovo želi najboljše," je dejal minister.

"Poziv je naslovljen na državni zbor, tako da je državni zbor tisti, ki lahko o tem kaj pove. Zelo skromno lahko pripomnim, da je kazenski zakonik v javni razpravi že od septembra lani in da je bil malokateri zakon toliko časa v javni in strokovni razpravi," se je Šturm odzval na Türkove besede, naj državni zbor "omogoči normalen potek strokovne in splošne razprave".

V strokovni javnosti polemike o kazenskem zakoniku tečejo že več kot desetletje, je opozoril Šturm. Kot je poudaril na okrogli mizi, je stroka enotna, da je kazensko zakonodajo treba spremeniti, dopolniti in izboljšati, različna pa so mnenja, kako to storiti. Pri pripravi so upoštevali vse dobre predloge, medtem ko opoziciji pri kritiziranju primanjkuje argumentov, je pojasnil.

Nova kazenska zakonodaja prinaša pomembne novosti, kot so zaščita delavcev pred mobbingom, boljše kazensko-pravno varstvo okolja, dosmrtni zapor, a le v izjemnih primerih za najhujša dejanja ter register že obsojenih pedofilov - v slovenskih zaporih jih je trenutno 150 -, je izpostavil pravosodni minister.

Sicer pa je sedanja vlada izboljšala razmere za delo na sodiščih ter sprejela več kot 50 zakonskih predlogov - trenutno jih je v parlamentarni obravnavi 15 -, da bi pospešila delo in povečala učinkovitost sodišč. Sodni zaostanki pri najpomembnejših zadevah so se lani zmanjšali za 11 odstotkov, na višjih sodiščih pa jih ni več, je poudaril Šturm.

Türk predlaga spremembo ustave

Predsednik republike Danilo Türk je ob dnevu pravne fakultete pozval državni zbor, naj s sprejemanjem kazenskega zakonika ne hiti. Hkrati je ocenil, da "je napočil čas, ko se je treba posvetiti širšim vprašanjem položaja ustavnega sodišča". Na tem področju je po njegovem treba sprejeti nove rešitve.

Ocenil je, da je sedaj, ko je postopek volitev novih ustavnih sodnikov uspešno končan, napočil čas, ko se je treba posvetiti širšim vprašanjem položaja ustavnega sodišča v našem pravnem sistemu in vprašanjem njegovih pristojnosti. Za dosego učinkovitega varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter za učinkovito ohranjanje ustavnega in pravnega reda je potrebno sprejeti nove rešitve. Nekatere rešitve bodo po njegovem mneju najverjetneje zahtevale tudi spremembo tistih določb slovenske ustave, ki so se z vidika teh temeljnih ciljev in funkcij Ustavnega sodišča izkazale za neustrezne.

Napovedal je, da bo o tem prihodnji teden spregovoril tudi pred državnim zborom. "Tudi Ustavno sodišče samo v vrsti svojih letnih poročil ugotavlja, da je v sedanjem ustavnem okviru obremenjeno z zadevami, ki po svojem pomenu in teži ne potrebujejo ustavno-sodnega varstva," je izpostavil predsednik.

"Zato ocenjujem, da je nujno, da pristojni državni organi skupaj s strokovnjaki s področja pravnih znanosti pristopijo k pripravi konkretnejših predlogov rešitev, vključno s spremembami ustave," je dodal. Pozval je, naj predvolilni čas ne "postane priložnost za kritike pravosodja, motivirane z bojem za volilne glasove. Nasprotno, postane naj čas za izdelavo programov izboljšanja pravosodja pri nas".