Türkove odločne besede: Korajža velja!

Predsednik republike Danilo Türk se je ponovno zavzel za v sredo podpisan arbitražni sporazum o načinu določitve meje med Slovenijo in Hrvaško. Kot je dejal, sporazum odpira možnost rešitve spora glede meje med državama in je priložnost, ki bi jo bilo treba izkoristiti. "Sprejetje arbitražnega sporazuma prinaša določeno tveganje, toda ta tveganja so razumna. Imamo dobre argumente, imamo sporazum, ki daje okvir za to, da se naši argumenti uveljavijo in da dosežemo in uresničimo svoje nacionalne interese," je prepričan.

Opozoril je tudi, da je alternativa temu sporazumu le status quo, kjer pa se po njegovih besedah zgolj umikamo in imamo dejansko mejo na sredini Piranskega zaliva in določene koščke ozemlja, ki jih dejansko nadzira Hrvaška. "Toda temu se da narediti konec," je dejal Türk in dodal, da je arbitraža način, kako "se naše stanje izboljša, kako se naši nacionalni interesi dosežejo in kako bomo potem živeli v boljšem stanju od tistega, ki ga imamo danes".

Spomnil je, da se je Slovenija tudi leta 1991 predala arbitražni komisiji v zvezi z razpadom Jugoslavije. "V tistem času je bilo v Sloveniji precej negotovosti, vendar smo povedali svoje argumente (...) in dosegli smo, da so bili vsi ti argumenti sprejeti," je poudaril Türk in spomnil, da je iz tega nato izšlo tudi mednarodno priznanje Slovenije in potrditev ustavne listine s 25. junija 1991 ter njenih meja. "Sedaj gre za to, da se jih precizira in to je stvar arbitraže," je povedal predsednik.

Kot profesor mednarodnega prava je pojasnil določilo člena 3b v arbitražnem sporazumu, ki razvnema največ strasti. Angleška beseda "junction" pomeni "spoj, fizični kontakt", je poudaril in dodal, da po njegovem mnenju arbitražno sodišče "ne bo imelo težkega dela v tem pogledu". Opozoril je na pravila v Dunajski konvenciji o pravu mednarodnih pogodb, po katerih je treba vsako določbo pogodbe razlagati v običajnem pomenu izrazov in v kontekstu. "Nobenega določila ni mogoče razlagati zunaj konteksta člena," je poudaril Türk in dejal, da torej ni mogoče točke 3a brati na način, ki ne bi upošteval točke 3b, torej brez slovenskega stika z odprtim morjem. "Mislim, da ni nobenega dvoma, da bo arbitraža šla po tej poti. Arbitražo bodo sestavljali resni pravniki," je še dodal in izrazil prepričanje, da bo arbitražni sporazum zagotovil Sloveniji stik z odprtim morjem.

Tudi glede časovnice, ki je prav tako kamen spotike glede ustreznosti arbitražnega sporazuma, je Türk dejal, da pomeni zgolj neko olajšanje za Hrvaško v njenem pristopnem procesu z EU. Ne zavezuje pa Slovenije, da v tem procesu ne zastavlja "vseh legitimnih vprašanj, ki jih lahko". Samo trajanje postopkov, ki so določeni v sporazumu, "pa ni tako drugačno od tistega, ki je bilo prvotno predvideno", je prepričan Türk. Spomnil je na dogovor Janša-Sanader na Bledu avgusta 2007, ki je predvideval haaško meddržavno sodišče. Tam pa bi postopki trajali najmanj pet let, je prepričan. A ta dogovor ni bil uspešen, saj državi nista dosegli dogovora o predložitvi spora sodišču, je še dejal Türk.

Predhodni posvetovalni referendum

Glede referenduma pa je dejal, da je to sredstvo "verifikacije" politične odločitve in da se ga ni treba bati kot nečesa negativnega, kot sredstva za preprečevanje odločitev. "Referendum je zato, da preveri razpoloženje državljanov," je poudaril. Zavzema pa se za predhodni posvetovalni referendum, šele nato bi v DZ opravili ratifikacijo. Z vlado se o tem sicer še ni posvetoval, ji pa priporoča uporabo te poti.

Izpostavil je še, da se zdaj bliža čas odločitev. Pri tem pa je treba krepiti položaj Slovenije, ne pa slabiti lastnih argumentov. "Moramo zaupati vase," je poudaril Türk. Hkrati je ocenil, da je bila v slovenski politiki vedno prisotna neka omahljivost, "cagavost", vendar je zdaj čas za rešitev tega spora. Potrebna pa je v tej razpravi boljša komunikacija in "če je mogoče, večja enotnost", je še dejal predsednik in pozval opozicijo, naj "preseže svoje opozicijske instinkte, da je treba vlado kritizirati in ji nasprotovati".

Obsodil je tudi retoriko, ko določeni politiki obtožujejo premierja Boruta Pahorja izdajstva zaradi podpisa arbitražnega sporazuma. Kot je dejal Türk, so to hude obtožbe, ki bi se jim morali v politični razpravi izogibati. Gre za "neciviliziran govor", je še ocenil Türk.

Prav tako je ostro zavrnil kritike in "manipulacije" v zvezi z navedbami opozicijskih prvakov, da je v svoji knjigi zapisal, da je Slovenija geografsko prikrajšana država. Kot je poudaril, so te navedbe iztrgane iz konteksta, saj je govoril o "prikrajšanju" v smislu ribolova, ne pa dostopa do odprtega morja. In ker Slovenija ne more zadostiti vsem svojim potrebam po ribolovu v lastnih vodah, je v tem smislu prikrajšana država, je pojasnil Türk.

Visoke cene posvetovanja in arbitraže

Na Državno volilno komisijo smo ob tem naslovili vprašanje, koliko bi stal takšen posvetovalni referendum. Odgovorili so nam, da bi bili stroški najverjetneje enaki stroškom volitev, to je 4,1 milijona evrov ali 2,4 evra na volivca. Stroški bi se sicer lahko povečali, če bi se dvignila cena poštnih storitev.

Vladi v Ljubljani in Zagrebu se bosta kmalu začeli pogajati tudi o arbitrih. Skupaj jih bo pet – po enega naj bi določili Hrvaška in Slovenija, tri pa Evropska Unija. Slovenijo pa naj bi po neuradnih podatkih v arbitražnem tribunalu zastopal dolgoletni veleposlanik, zdaj ustavni sodnik, doktor Ernest Petrič. Postopek arbitraže bi lahko po nekaterih ocenah Slovenijo in Hrvaško stal tudi do deset milijonov evrov, ki si jih bosta državi po vsej verjetnosti razdelili na pol.

In za to, odgovorno in v prvo vrsti nepristransko delo, bodo arbitri prejeli kar mastno plačilo. "Honorar za posameznika naj bi znašal nekaj 100 000 ameriških dolarjev, torej realno lahko gledamo nekje okoli 200.000 – 300.000, odvisno od dogovora. In še pet jih je,“ pojasnjuje Marko Pavliha, mednarodni pravnik.

A to še zdaleč ni končna cena. Strošek bosta državi imeli še s potnimi stroški, ki bodo odvisni od pogostosti njihovega sestajanja, plačati bo treba sedež, na katerem bodo delali, priče, sodelavce, prevajalce. In tu se številka povzpne: "Upal bi se reči med dvemi in tremi milijoni evrov,“ dodaja Pavliha.

Miha Pogačnik, nekdanji svetovalec MZZ pa dodaja: "Kumulativno se zneski gibljejo nekje med pet in sedem milijonov evrov, če govorimo o zastopanju in o netežavnih primerih. V kolikor bi se primer zavlekel ali bi potrebovali procesne faze, potem se ta znesek lahko tudi podvoji.“

Vlada naj bi po nekaterih informacijah slovenski del vseh stroškov ocenila do največ pet milijonov evrov. Arbitraža bo stala precej, pravijo mednarodni pravniki, bo pa zato odločitev veliko hitrejša, kot če bi rešitev iskali na meddržavnem sodišču. "Postopek pred meddržavnim sodiščem v Haagu traja od pet do dvanajst let,“ opozarja Pogačnik.

A arbitražni sporazum, ki sta ga v sredo podpisala Jadranka Kosor in Pahor, časovnega roka ne določa. Zato se bosta morali državi, pravijo strokovnjaki, z arbitri zelo natančno dogovoriti. Jim dati jasne smernice in povedati, kako zelo se mudi. In če se bodo arbitri sestajali pogosto, je dokončno odločitev, kot pravijo, realno pričakovati že v dobrem letu.