'Zbrali bomo podpise!' Koalicija: 'Pravna država, počivaj v miru'

"V Svobodi pozdravljamo odločitev ustavnega sodišča, ki je prepoznalo, da je referendum tako pomembno demokratično orodje, ki ga ni mogoče izničiti z 'zakonodajno zvijačo'," so v sporočilu za javnost zapisali v največji opozicijski stranki.

Z odločbo je ustavno sodišče po njihovih navedbah povedalo, da je treba izjeme, kadar referendum ni dopusten, razlagati v duhu namena, s katerim so bile določene. "Drugače bi s takšnimi zvijačami ustavno pravico do referenduma izvotili oziroma izničili," so prepričani.

V odločitvi ustavnih sodnikov vidijo velik ne vladajoči koaliciji in stranki Resnica. "Ta koalicija je v interventnem zakonu sprejela kup škodljivih ukrepov in se nato z zakonodajno zvijačo želela izogniti ljudstvu," so ponovili svoje stališče. "Ta koalicija je želela ljudem vzeti moč, ustavno sodišče jo je ljudem vrnilo," so dodali.

Da je odločitev ustavnega sodišča jasna in nedvoumna, so medtem opozorili v SD. "DZ je s sprejetjem sklepa o nedopustnosti referenduma ogrozil uresničevanje ustavne pravice do referenduma," so zapisali v izjavi za javnost.

"Ko je koalicijska večina pod krinko interventnega zakona združila nepovezane in trajne sistemske posege v zdravstvo, pokojninski sistem, trg dela, davke in socialne prispevke, nato pa skušala z davčnimi določbami preprečiti referendum o celotnem zakonu, ni šlo zgolj za slabo zakonodajno prakso. Šlo je za zlorabo zakonodajnega postopka in nedopusten poseg v pravico ljudi do neposrednega odločanja," so kritični.

Ustavno sodišče je tako, kot so podčrtali, potrdil njihova opozorila, da gre za grobo zlorabo ustave. "Referendumske pravice ni dopustno izničiti tako, da se v en zakon umetno združijo vsebine, o katerih je referendum dopusten, in posamezne določbe, o katerih ga ustava ne dovoljuje," so prepričani. "Parlamentarna večina ni nad ustavo, politična moč pa nikomur ne daje pravice, da demokratične postopke prilagaja svojim trenutnim interesom," so pristavili.

Od avtorjev zakona in podpornikov razveljavljenega sklepa o nedopustnosti referenduma pričakujejo, da odločitev ustavnega sodišča spoštujejo brez "relativiziranja, izmikanja in iskanja novih pravnih obvozov" ter nemudoma omogočijo nadaljevanje referendumskih postopkov. Pričakujejo tudi prevzem politične odgovornosti. "Šlo je za zavestno odločitev koalicijske večine, ki je bila v nasprotju s temeljnimi načeli demokratičnega odločanja," so argumentirali.

V Levici so medtem zapisali, da odločitev ustavnega sodišča pozdravljajo. "Potrdila je, da je bila prepoved referenduma proti zakonu za bogate protiustavna in da demokratičnih pravic ni mogoče omejevati mimo ustavnih standardov," so navedli. Veselijo se referendumske kampanje in zbiranja overjenih podpisov, da se "ljudem da priložnost, da sami odločijo, ali podpirajo davčne odpustke za najbogatejše".

Na omrežju X so medtem zapisali, da je ustavno sodišče razveljavilo "nedemokratično prepoved referenduma proti zakonu za bogate", in volivce pozvali k oddaji podpisa na stojnicah.

V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije so odločitev Ustavnega sodišča pozdravili kot zmago demokracije in pravne države. Predsednik konfederacije Damjan Volf je ob tem poudaril, da po njihovem mnenju ni zmagal sindikat, politična stranka ali posamezna interesna skupina, temveč Ustava.

V sindikalni centrali ocenjujejo, da je želela parlamentarna večina ljudem odvzeti pravico do odločanja tako, da je številne vsebinsko različne in sistemske spremembe združila v en obsežen zakon, nato pa se sklicevala na njegove davčne določbe in referendum o celotnem zakonu razglasila za nedopusten.

Po njihovem mnenju bi lahko takšna praksa ustvarila nevaren precedens. Vsaka prihodnja oblast bi lahko v zakon vključila nekaj davčnih členov in s tem pred referendumskim odločanjem zaščitila tudi druge vsebine, o katerih bi bil referendum sicer dovoljen.

Volf je odločitev Ustavnega sodišča označil za jasno mejo politični samovolji. Kot je poudaril, zgolj število določb, povezanih z davki in drugimi obveznimi dajatvami, ne more biti edino merilo, kadar zakon vsebuje tudi pomembne sistemske rešitve, ki z referendumskimi izjemami niso povezane.

V KS 90 so posebej kritični do načina sprejemanja zakona. Opozarjajo, da je ta posegal v delovna razmerja, pokojninski in zdravstveni sistem ter druga pomembna družbena področja, ne da bi bil pred tem opravljen resničen socialni dialog. Po njihovih navedbah so sindikati ob podpori civilne družbe pod pobudo za referendum zbrali več kot 47.000 podpisov, parlamentarna večina pa je kljub temu skušala referendumski postopek ustaviti.

"Delavci niso statistična napaka v političnih izračunih. Upokojenci niso proračunsko breme. Socialna država ni strošek, ki ga je treba zmanjševati, da bodo lahko dobički najmočnejših še višji," je zapisal Volf.

V konfederaciji zavračajo tudi očitke, da sindikati nasprotujejo razvoju. Po njihovem mnenju razvoj, ki zmanjšuje pravice zaposlenih, slabi pokojninsko in zdravstveno blagajno ter breme sprememb prenaša na večino prebivalstva, ni razvoj, temveč prerazporejanje družbenega bogastva od tistih, ki imajo manj, k tistim, ki imajo največ.

Odločitev Ustavnega sodišča po njihovem ni konec zgodbe, temveč začetek naslednje faze referendumskega postopka. Pobudniki bodo morali v 35 dneh zbrati najmanj 40.000 overjenih podpisov volivcev.

"In podpise bomo zbrali," napoveduje Volf. Sindikati bodo po njegovih besedah ponovno nagovorili delavce, upokojence, mlade, prekarne delavce, javne uslužbence, obrtnike in druge, ki menijo, da se pri tem ne odloča le o enem zakonu, temveč tudi o prihodnosti socialne države in vrednosti dela.

"Danes je Ustavno sodišče vrnilo besedo ljudem. Zdaj je na nas, da to besedo spremenimo v podpise, podpise v referendum in referendum v jasno sporočilo," je še zapisal predsednik KS 90.

Tudi prvopodpisani pod pobudo za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije sindikalist Branimir Štrukelj je zadovoljen z odločitvijo ustavnega sodišča, ki je dopustilo referendum. 

"V imenu vseh, ki smo zbirali podpise, izražam zadovoljstvo," je danes v prvem odzivu dejal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Štrukelj.

Odločbe ustavnega sodišča sicer še niso v celoti proučili, predpostavlja pa, da je ustavno sodišče "prisluhnilo našim argumentom, v prvi vrsti, da imajo ljudje v tej državi pravico odločati, ali si želijo spremembe, ki jih ta zakon predvideva, kot so posegi v socialno državo, v njen ključen element solidarnosti, ki ga vsebujeta oba dva pomembna sistema, tako pokojninski kot zdravstveni, in da je šlo za zlorabo, ko so s tem posegom, ki zadeva vse v državi, priključili določbe, ki opredeljujejo davke, z namenom, da bi preprečili referendum".

"S tem je bil naš ključni namen dosežen," je povedal Štrukelj.

Zbiranje potrebnih vsaj 40.000 podpisov za razpis referenduma se bo predvidoma začelo 1. septembra. "Že takoj pozivam državljanke in državljane, zlasti tiste, ki so prispevali že ob prvem koraku 47.200 in nekaj podpisov, da podpišejo zahtevo za izvedbo referenduma in s tem omogočijo ljudem, da se odločijo, v katero smer bomo šli v tej državi. Trdno smo prepričani, da zakon kaže v napačno smer. Želeli bi ohraniti socialno državo kot nekaj, kar je Slovenijo po kakovosti življenja uvrstilo izjemno visoko na Ginijevi lestvici kakovosti življenja," je sklenil Štrukelj.

V GZS ob odločitvi ustavnih sodnikov izpostavljajo negotovost glede ukrepov za gospodarstvo in ljudi 

Odločitev ustavnega sodišča glede dopustnosti referenduma o interventnem zakonu je treba spoštovati, so dejali v GZS. Pri tem pa so izrazili zaskrbljenost, da se bo obdobje pravne in časovne negotovosti glede uveljavitve ukrepov, pomembnih za razvoj gospodarstva in blaginje ljudi, še podaljšalo.

"Nadaljevanje referendumskih postopkov pomeni odlog začetka izvajanja posameznih ukrepov, ki bi lahko razbremenili ljudi in podjetja," so v odzivu poudarili v GZS.

Po njihovih navedbah je odločitev ustavnega sodišča in referendum kot najvišjo obliko demokratičnega odločanja državljanov treba spoštovati. "Na GZS pa izražamo zaskrbljenost zaradi nadaljnjega podaljševanja obdobja pravne in časovne negotovosti glede uveljavitve ukrepov, pomembnih za poslovno okolje in razvoj slovenskega gospodarstva in države ter blagostanje ljudi," so dodali.

Ob tem so vnovič izrazili podporo uveljavitvi zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki ga razumejo "kot prvi korak k bolj predvidljivemu, konkurenčnemu in razvojno naravnanemu poslovnemu okolju".

"Prinaša namreč ukrepe, ki v določenih delih izboljšujejo konkurenčnost podjetij in hkrati pomagajo ljudem pri blažitvi življenjskih stroškov. Zato je pomembno, da ga bomo na referendumu podprli. Za dolgoročni razvoj in večjo mednarodno konkurenčnost Slovenije pa bo nujna nadaljnja sistematična in načrtovana priprava ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja na različnih področjih, od davčne razbremenitve in zmanjšanja administrativnih bremen do hitrejšega zaposlovanja kadrov, nižjih stroškov energije ter spodbujanja raziskav, razvoja, digitalizacije in umetne inteligence," so ocenili.

Ob tem so dodali, da bi morala vlada skupaj z gospodarstvom pripraviti tudi že dolgo pričakovani nacionalni načrt razvoja slovenskega gospodarstva do leta 2035.

"GZS je zato vladi in posameznih ministrstvom že predlagala pripravo prioritetnih ukrepov, ki so jih začrtali gospodarstveniki in strokovnjaki v okviru gospodarskega programa Made in Slovenia 2035. Izboljšanje poslovnega okolja na vseh ključnih področjih je ključno, če želimo obrniti trend slovenskega gospodarstva navzgor," so še navedli v zbornici.

Odločitev ustavnih sodnikov bodo spoštovali tudi v Klubu slovenskih podjetnikov (SBC), hkrati pa opozarjajo na posledice neuveljavitve zakona. "Vsak dan, ko zakon še ni v veljavi, je za Slovenijo zamujen, saj vsebuje pomembne ukrepe, ki bodo pripomogli k večji konkurenčnosti in produktivnosti slovenskega gospodarstva," so ocenili.

Med ukrepi, ki bi po njihovem mnenju prispevali k razvoju države in "tistim, ki v Sloveniji delajo in ustvarjajo, dali dodatno motivacijo za gradnjo uspešnejše ter bolj razvojno usmerjene Slovenije", so še posebej izpostavili uvedbo razvojne kapice in razbremenitev samostojnih podjetnikov. "Slovenija bo uspešna samo, če bo imela uspešno gospodarstvo, tega pa bo imela le ob pogoju, da mu država ne bo postavljala ovir, ampak mu bo omogočila vlaganja, razvoj in visoko produktivnost," so sklenili.

V Ameriški gospodarski zbornici (Amcham) Slovenija pa so izrazili prepričanje, da bodo državljani na referendumu, če bo do njega prišlo, "znali prepoznati razliko med ukrepi, ki prinašajo konkretne koristi ljudem in gospodarstvu, ter obljubami, ki jih je bilo v preteklosti veliko, medtem ko je bilo razvojnih rezultatov bistveno manj - tudi v obdobjih, ko so bile javnofinančne razmere za Slovenijo izjemno ugodne, pa je proračunski primanjkljaj vseeno nesorazmerno naraščal".

V gospodarstvu si jasnosti glede nadaljnjih korakih in časovnice referendumskega postopka želijo čim prej, so nadaljevali. Podjetja namreč za sprejemanje razvojnih, kadrovskih in investicijskih odločitev potrebujejo predvidljivo okolje in jasne informacije, so navedli. "Predvidljivost in stabilnost poslovnega okolja sta namreč ključni za dolgoročni razvoj slovenskega gospodarstva," so podčrtali.

Iz vrst koalicije medtem prihajajo prvi kritični odzivi. Odločitev ustavnega sodišča, ki je dovolilo zakonodajni referendum o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, je bila pričakovana, je na družbenih omrežjih objavil premier Janez Janša. Ocenil je, da ustavno sodišče brani škodjivo stanje, ki ga je povzročila levičarska politika.

"Ljudstvo bo sedaj odločilo, ali želi nižje davke, cenejšo hrano, višje plače in pokojnine," je dodal.

Poslanca NSi in SDS Aleksander Reberšek in Andrej Poglajen sta izpostavila po njunem mnenju levo ideološko usmerjenost sodišča, podobno je nakazala tudi vodja poslancev SDS Jelka Godec.

"Preroške besede nekdanje poslanke J. Murgel (nekdanje poslanke SMC Jasne Murgel op. STA) '...leto hitro mine, vmes menjamo ustavne sodnike' so meso postale," je na omrežju X zapisala Godec.

Ustavni sodniki so dovolili referendum na zakon, ki vsebuje člene glede davčnih razbremenitev, je poudarila. "Pa da vidimo, koliko državljanov je proti nižjim davkom na osnovna živila in ukinitvi prispevka za upokojence za dolgotrajno oskrbo itd.," se je vprašala prva med poslanci največje koalicijske stranke.

Da bo današnji dan šel v slovensko zgodovino kot "dan, ko se je ideološko kontaminirano ustavno sodišče postavilo nad ustavo," je medtem na omrežju X zapisal poslanec SDS Poglajen. "Tisti, ki bi morali varovati ustavni red, ga po novem pomagajo rušiti. Pravna država, počivaj v miru," je bil kritičen.

Poslanec NSi Aleksander Reberšek je medtem mnenje, da je tak razvoj dogodkov možen le v Sloveniji. "Zakon, ki nikomur nič ne jemlje ... ampak res nikomur. Potem pa večinoma levo ustavno sodišče dopusti referendum, ki po ustavi ni mogoč," se glasi njegov zapis na X.

Na družbenem omrežju X se je oglasil tudi prvak stranke in infrastrukturni minister Jernej Vrtovec. "Najprej so strašili, da razvojni zakon povzroča eno milijardo davčnega izpada. Danes pa je ustavno sodišče 'ugotovilo', da očitno sploh ne gre za zakon o davkih," se je obregnil ob odločitev.

Pod prejšnjo vlado je sodišče po njegovih besedah redno prepovedovalo referendume. "Pod novo vlado bo očitno drugače. Pričakovano. Kakorkoli, gremo na referendum zato, da zmaga razvojna Slovenija," je sklenil.

Predsednik državnega sveta, ki je tudi na čelu stranke Fokus, Marko Lotrič je medtem na isti platformi izpostavil, da bo zakon na referendumu podprl, "ker zagotavlja socialno državo, daje ljudem in podjetjem ter nikomur nič ne jemlje", pa tudi zato, "ker se mora delo splačati".

Zakon prinaša hitrejše razbremenjevanje gospodarstva in ljudi, celovit paket ukrepov, razbremenitev določenih skupin in večjo konkurenčnost Slovenije, je nanizal. Potrditev na referendum "bi omogočila, da ukrepi začnejo veljati brez nadaljnjih zamud", je pristavil.

Nekoliko drugačen pogled je medtem na isti platformi podal politolog Miro Haček. "Ustavno sodišče prijazno pomaga vladi: če zakon na referendum pade, bo vlada prihranila skoraj milijardo proračunskega denarja, če zakon ne pade, pa vlada razglasi (politično) zmago. Win-win," je navedel.

Predsednik koalicijskih Demokratov Anže Logar je odločitev ustavnega sodišča, da dovoli referendum o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, postavil v kontekst prizadevanj delov družbe, da se v državi ohrani status quo. To za Demokrate po njegovih besedah ne pride v poštev. 

"Demokrati smo šli v vlado, da naredimo konkretne spremembe na področju boja zoper korupcijo, oblikovanja ugodnejšega gospodarskega okolja in delujočega javnega zdravstva. Tisti, ki prisegajo na 'status quo', so preko referendumskih pobud napovedali vojno vsem iniciativam za razvojno in uspešno Slovenijo. Za Demokrate 'status quo Slovenija' ni opcija!" je Logar zapisal na družbenem omrežju X.

Ustavno sodišče je šlo z danes objavljeno odločitvijo po Logarjevih navedbah močno naproti opoziciji in sindikatom. Temeljno ustavno vprašanje pa so ustavni sodniki po njegovem mnenju pustili neodgovorjeno.

Gre za vprašanje, "kakšen je učinek morebitnega zavrnilnega referenduma na določbe zakona, ki sploh ne bi smele biti na referendumu". "Kot da bi se namenoma odločili za pravno dvoumnost, nekakšen ustavno(u)sodni lock-down," je ocenil.

"Ja nič, treba bo zmagati referendum. Ustavno sodišče je odločitev o nižjih davkih, nižjem DDV za hrano, o oprostitvi plačila (nedelujoče) dolgotrajne oskrbe za upokojence - prepustilo ljudem," ugotavlja Logar. "Če želimo delujočo, uspešno Slovenijo z nižjimi davki in manj birokracije, potem bo treba iti na referendum in glasovati ZA," je pozval.

Ustavno sodišče je v danes objavljeni odločbi razveljavilo sklep državnega zbora o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Sindikati bodo tako lahko začeli zbirati najmanj 40.000 podpisov za razpis referenduma o zakonu in državni zbor ga bo v primeru zbranih podpisov moral razpisati.

Glavni argument parlamentarne večine je bil, da v skladu z ustavo referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o davkih in drugih obveznih dajatvah, ki jih interventni zakon ureja v pomembnem delu.

Ustavno sodišče je presodilo, da v primeru, ko zakon vsebuje tudi vsebine, ki se ne nanašajo na področja, glede katerih referenduma ni dopustno razpisati, pri tem pa te ne pomenijo minimalnega dela zakona in urejajo pomembna vprašanja, tak zakon kot celota ni zakon v smislu ustavne prepovedi referenduma.

V opoziciji so ob nasprotovanju rešitvam v interventnem zakonu pomagali že pri zbiranju podpisov pod pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu. DZ je namreč sklep o nedopustnosti referenduma konec maja sprejel po tistem, ko so sindikati ob podpori civilne družbe v DZ vložili pobudo, pod katero se je podpisalo več kot 47.000 volivcev.

Interventni zakon, ki je bil v DZ potrjen 11. maja, so še pred vzpostavitvijo nove vlade pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice, glasove zanj pa so prispevali tudi v SDS. Zakon v luči grozeče energetske krize vključuje nižji DDV za osnovna živila in del energentov, prinaša pa tudi sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov, npr. uvedbo kapice na socialne prispevke, ter zdravstva in pokojnin.