Ta vikend se prepustite radovednosti – obiščite dogodke Evropske noči raziskovalcev in se naučite nekaj novega!

Petek popoldne. Delovni teden se izteka. Kaj bomo počeli? Letošnji petek, 25. september je lahko zares drugačen. Na ljubljanski Večni poti se bodo najstniki podali na lov za skritim genom, študenti seznanili z možnostmi študija v tujini, vsi ostali pa izvedeli, kako nevarne so cianobakterije v naših jezerih, kako vzgojimo superkrompir in kako je uspelo več mesecev samemu preživeti v divjini zmagovalcu resničnostnega TV šova Alone. Na Prešernovem trgu bodo ugotavljali, kdo je kriv, da rastline zbolijo, in kaj vse plava v limonadi, v živalskem vrtu pa bodo ob mraku skozi termografsko kamero opazovali, kako se toplota živih bitij izriše v temi.

Evropsko noč raziskovalcev letos v Sloveniji pod skupnim imenom Ritmi življenja pripravlja deset organizatorjev pod vodstvom Nacionalnega inštituta za biologijo. Na sporedu je več kot 100 dogodkov – od Ljubljane, Celja in Novega mesta do Pirana, Trente, Vitanja, Podsrede in Lovrenca na Pohorju. Rdeča nit so ritmi: menjavanje dneva in noči, letni časi, selitve ptic, plima in oseka, utrip srca... Ritmi, ki jih živimo vsak dan, a jih le redko zares opazimo.

Letošnjo Evropsko noč raziskovalcev od običajnega obiska muzeja loči predvsem prostor, ki ga daje domišljiji. Obiskovalci ne bodo dobili le odgovorov, temveč tudi povabilo, da si zastavijo svoja vprašanja.

V Živalskem vrtu Ljubljana bo med 18. in 21. uro na voljo šest dogodivščin: družine bodo spoznavale bioluminiscenco, sledile živalim z GPS-napravami, poskušale prepoznati zvoke narave in se učile brati živalske sledi. Le streljaj stran, na Nacionalnem inštitutu za biologijo, bodo raziskovalke in raziskovalci med 18. in 20.30 vsake pol ure vodili obiskovalce po laboratorijih, kamor običajno ne smemo vstopiti. Najstniki se bodo lahko pridružili lovu na zaklad Lov na skriti gen, pri poskusih z rastlinami pa odkrivali, kako rastline pijejo, kako poteka fotosinteza in kako nastanejo oblaki. Odrasli bodo izvedeli vse, kar jih zanima o cianobakterijah v naših jezerih ali glivah na sončnih panelih. Ob 17. uri bodo odprli fotografsko razstavo: Plesniva preobrazba hrane.

Znanost je tudi pripovedovanje zgodb. Večernim predavanjim o super krompirju in najnovejših načinih za odkrivanje stresa pri rastlinah bo.ob 20. uri sledilo še izkustveno predavanje zmagovalca resničnostnega TV šova Alone "Ko znanstvenik ostane sam v divjini", pripoved o preživetju v naravi. V Prirodoslovnem muzeju Slovenije bo kviz Skrivnostno geslo obiskovalce vse do polnoči vodil skozi ritme življenja. Na družinskih delavnicah bodo otroci izvedeli, zakaj se ptice vsako leto odpravijo na dolgo pot, kako Luna uravnava plimovanje morja in kaj se zgodi, ko se ritmi življenja podrejo.

Tudi izven Ljubljane bo živahno. V Centru Noordung v Vitanju bodo zvečer pripovedovali pohorske legende, opazovali nebo in iskali nočne opraševalce. Kozjanski park bo do 20. ure vabil v sadovnjak, kjer bodo obiskovalci okušali in odkrivali pestrost narave. V Tehnoparku Celje bodo popoldne na sporedu znanstveni šov s humanoidnimi roboti in delavnica izdelave raket, Morska biološka postaja Piran pa bo zvečer predvajala filma o slovenskih vodah in povabila na pogovor z raziskovalci.

Odkrivanje se bo v Ljubljani nadaljevalo tudi v soboto. Na Nacionalnem inštitutu za biologijo bodo med 10. in 13. uro ponovno pripravili lov na skriti gen in poskuse z rastlinami, najmlajše pa bo ob 10. in 11. uri pričakala znanstvena predstava Kako so molekule vode postale prijateljice molekule kisika. Mestni muzej Ljubljana bo družine z otroki, starejšimi od štirih let, popeljal na vodno potovanje skozi čas vse do koliščarjev in na obisk k Rimljanki Liviji, odrasli pa bodo lahko preverili, kaj so resnice in kaj miti o Emoncih.

Najdragocenejši del dogodka pa morda sploh ni poskus ali razstava, temveč pogovor. Raziskovalke in raziskovalci bodo na številnih prizoriščih odgovarjali na vprašanja: s čim se ukvarjajo, zakaj so se odločili za znanost in kako je videti njihov delovni dan. Marsikomu bo to prvo srečanje z raziskovalcem v živo, morda pa tudi iskrica, iz katere se bo razvila poklicna pot. Študente in mlade raziskovalce na inštitutu vabijo še na okroglo mizo in hitre sestanke o mednarodnih raziskovalnih karierah.

Namen projekta je preprost: pokazati, da znanost ni oddaljena in zapletena, temveč del našega vsakdana, in da jo lahko razume in doživi vsak. Petkovo popoldne in sobotno dopoldne sta lepa priložnost za to, da znova postanete radovedni.

Projekt RhythmOfLife je prejel financiranje iz programa Evropske unije za raziskave in inovacije Horizon Europe v okviru sporazuma o dodelitvi sredstev Marie Skodowska-Curie št. 101305421. Evropska noč raziskovalcev v okviru projekta Ritmi življenja je del Meseca znanosti 2026.

Naročnik oglasne vsebine je Nacionalni inštitut za biologijo.