Tabla je velika, toda sama ne bo dovolj za dešifriranje, kam

Že zadnjih nekaj let poletje počitnikarjev in izletnikov ne zvabi samo na morje, ampak po šivih poka tudi gorski svet. Skrajni severozahod Slovenije je povezan s cestnim prelazom Vršič, ki z nadmorsko višino 1611 metrov velja za najvišjega v državi, zgrajen pa je bil med prvo svetovno vojno.

Povezuje Zgornjesavsko dolino in Posočje, skozi vso zimo je zaradi snežnih razmer običajno sicer neprevozen, vse od zgodnje pomladi in pozne jeseni pa se čezenj valijo trume vozil, avtodomov, motorjev, navkreber sopiha tudi lokalni avtobus. Hkrati pa vrh prelaza predstavlja priljubljeno izhodišče za pohodniške in alpinistične izlete - na Slemenovo špico, Mavrinc, Macesnovec, Mojstrovko, Prisank, Jalovec itd.

Tudi zato se je začelo dogajati, da je vrh prelaza v špici sezone postal praktično neprevozen, vozila so bila parkirana povsod, na cesti, zelenih površinah. Tja se je zgrnilo tudi do 500 vozil. Pristojne službe so se zaman trudile narediti red, dolgo časa so iskale način, kako bi uredile stvar. Nazadnje je padla odločitev: postavile se bodo zapornice na obeh straneh prelaza. Razlaga je bila na videz preprosta - ena zapornica bo namenjena tranzitu, druga parkiranju na vrhu, kjer bodo na novo urejena parkirišča.

Testiranje novega sistema se je začelo ta teden, da bi do prihodnje poletne sezone, ko bo stopil v veljavo, vse delovalo tako, kot mora biti. Toda že prvi dan je pokazal, da bo potrebnega še kar nekaj dela. Čeprav je pred delitvijo v dva pasova postavljena velikanska usmerjevalna tabla, so se vseeno zmedli številni vozniki, med katerimi je bila večina - kljub sredini oktobra - s tujimi registrskimi oznakami. V ponedeljek dopoldne smo bili tako tudi sami priča zaviranju in stajanju na mestu, vožnji vzvratno, nenadni menjavi pasov.

Večjih nevšečnosti to sicer ni povzročilo, saj je bila cesta drugače prazna, zato je ostalo dovolj manevrskega prostora za premišljevanje in dešifriranje, kam se morajo postaviti. Toda v poletni sezoni je slika popolnoma drugačna, vozila si nepretrgoma sledijo drugo za drugim, zato bo treba še poskrbeti, da se prometni kaos z vrha Vršiča ne bo zgolj preselil nižje v dolino.

Na kranjskogorski strani so zapornice postavljene tik za jezerom Jasna, na posoški pa pred odcepom za izvir Soče pri Trenti. Na teh dveh mestih se cesta razširi v dva vozna pasova. Levi pas služi kot tranzitna cesta čez Vršič, desni pa je namenjen tistim, ki želijo parkirati na vrhu prelaza, kjer bodo urejena parkirna mesta.

Direkcija RS za infrastrukturo bo testirala še do 27. oktobra, nato pa se bodo zapornice dvignile in tako ostale vse do 15. junija, ko se začenja vrhunec poletne sezone. Takrat se bodo spustile in nov sistem bo začel tudi uradno delovati.

"Domnevamo, da je testno obdobje namenjeno prav temu, da evidentirajo pomanjkljivosti sistema in jih v najkrajšem času tudi odpravijo. Skrbeti nas bo začelo, če bodo pomanjkljivosti prevelike, da bi jih lahko odpravili," pravijo na bovški občini, kjer menijo, da bo čas pokazal, ali je bila odločitev za vzpostavitev sistema zapornic prava in smiselna, česar pa po prvem dnevu testnega delovanja seveda še ne morejo ugotoviti.

Poudarjajo pa, da od upravljavca vsekakor pričakujejo, da poskrbi za to, da se bojazni o nastajanju kolon, ki bi jih povzročilo oklevanje ob razvrščanju v željeni cestni pas, ne bodo uresničile.

"Na kar pa že ves čas opozarjamo, je, da je 90 parkirišč na vrhu po našem mnenju odločno premalo," so poudarili za 24ur.com.

"Urejanje prometa čez prelaz Vršič pozdravljam, nisem pa zadovoljna s številom parkirišč. Želela bi si, da bi bilo parkirišč več," je bila jasna tudi kranjskogorska županja Henrika Zupan, ki je spomnila, da so pogoje za ureditev parkirišč določili drugi. 

Spomnila je, da se občini Bovec in Kranjska Gora že zadnje tri leta trudita zagotavljati prevoznost ceste z redarji na vrhu Vršiča. "Tudi v naslednji sezoni bomo imeli na vrhu še vedno redarje, da bodo pomagali obiskovalcem pri parkiranju," je napovedala. 

Zavedajo pa se, da bo lahko v prvi sezoni nekaj težav tudi z že omenjenim razvrščanjem, zato pravi, da bo občina v poletni sezoni pred zapornicami zagotovila informatorje, da bodo pomagali voznikom. 

Kljub vsemu pa je Zupanova optimistična in verjame, da se bodo ljudje zapornic navadili: "Tudi zapornica v Vratih v začetku ni bila najbolje sprejeta, pa se je izkazala za zelo učinkovito," je spomnila na zdaj končno obvladan prometni kaos pri Mojstrani. 

Sprva je bilo predvideno, da bo tranzit časovno omejen, nato pa so se odločili za drugačen režim. Tranzit bo brezplačen in časovno neomejen, v sklopu tranzita bo parkiranje še vedno omogočeno na drugih točkah prelaza vzdolž hriba, za zdaj bodo sistem urejenega in plačljivega parkiranja vzpostavili samo na vrhu Vršiča. O ceni se bosta Kranjska Gora in Bovec še dogovorila. 

Vozniki, ki bodo nameravali parkirati na vrhu prelaza, bodo morali na desni zapornici vzeti parkirni listek. Tega bodo po prihodu na vrh prelaza namestili na vidno mesto v vozilu. Ob izhodu se bo zapornica samodejno odprla na podlagi prepoznave registrske tablice ali z vstavitvijo parkirnega listka v izhodni terminal.

Levi pas ceste pa je torej namenjen potnikom v tranzitu, motoristom, kolesarjem in obiskovalcem, ki želijo svoja vozila parkirati drugje ob vršiški cesti, na primer pri planinskih kočah, izviru Soče, Ruski kapelici ali na zasebnih zemljiščih. Na zapornici na levem pasu bo sistem prav tako prepoznal registrsko tablico vozila oziroma izdal listek, da gre za tranzitnega potnika.

Ob razširitvi ceste na dva pasova je na levem pasu urejeno obračališče za tiste, ki bi želeli parkirati na vrhu prelaza, a pri prihodu do zapornic ugotovijo, da so vsa parkirišča že zasedena in je na desnem pasu že nastala kolona čakajočih vozil. Vozila ne smejo ustavljati na levem tranzitnem pasu, saj bi s tem ovirali promet, opozarjajo na direkciji. V takem primeru mora voznik uporabiti obračališče ali nadaljevati vožnjo po levem pasu, pri čemer pa parkiranje na vrhu prelaza ni več možno, poudarjajo.

Na javni predstavitvi novega režima prejšnji teden je Zupanova po poročanju STA dejala, da se zaveda nevarnosti, da bi se zaradi tega prometni kaos z vrha prelaza preselil nižje po cesti. Če se bo to zgodilo, bo treba ukrepati naprej, je dodala. Tudi pri Planinski zvezi Slovenije (PZS) menijo, da bo treba dosledno izvajati nadzor nižje na cesti, ker bodo verjetno ljudje tudi tam iskali možnosti parkiranja. Redarji bodo skušali prav tako preprečevati, da bi nekdo, ki je zgolj v tranzitu, med vožnjo nenadoma opazil prosto parkirno mesto in kar parkiral.

Na omenjeni predstavitvi je tudi predstavnik direkcije povedal, da bo treba tudi v dolini priskrbeti parkirišča in obveščanje že vse od konca gorenjske avtoceste. Do naslednje sezone tako nameravajo urediti digitalne table, ki bodo že v Kranjski Gori in Bovcu sporočale, koliko je še prostih parkirišč na vrhu Vršiča, da se vozniki niti ne bi odpravili do samih zapornic, temveč bi parkirali že v dolini in se z avtobusom odpravili na vrh.

Načrtujejo namreč tudi vzpostavitev avtobusnega prevoza z zgodnjim jutranjim odhodom navkreber, ki bo po pogodu planincem.