Srbski predsednik Boris Tadić je na svojem prvem obisku v Sloveniji, odkar je prevzel položaj, poudaril, da je za Srbijo prednostna naloga članstvo v Evropski uniji in Partnerstvu za mir. Članstvo v omenjenih organizacijah je v prvi vrsti varnostna prioriteta, na dolgi rok pa je cilj tudi priložnost za gospodarsko stabilnost in razvoj. Tadića je gostil slovenski zunanji minister in predsedujoči Ovse Dimitrij Rupel, ki je poudaril, da Slovenija podpira Srbijo pri približevanju EU, in obljubil, da bo storila vse, da bi Srbija dosegla cilje, ki si jih je zastavila. Da Slovenija podpira proces vključevanja držav Zahodnega Balkana v EU in je z njimi pripravljena deliti tudi svoje znanje in izkušnje, je v pogovorih s Tadićem poudaril tudi premier Janez Janša.
Srbski predsednik se je v okviru enodnevnega uradnega obiska v Sloveniji sešel tudi s predsednikom državnega zbora Francetom Cukjatijem, vodji poslanskih skupin, na Brdu pri Kranju ga je sprejel predsednik republike Janez Drnovšek, na programu pa je imel tudi pogovor z ministrom za gospodarstvo Andrejem Vizjakom.
Slovenija kot most med Balkanom in Evropo
Janša in Tadić sta se v pogovorih strinjala, da je evropska perspektiva tudi primeren okvir za iskanje dolgoročnih odgovorov na odprta statusna in ustavna vprašanja, s katerimi se sooča državna skupnost Srbija in Črna gora, še zlasti v povezavi s prihodnostjo Kosova. Na pogovoru z vodji poslanskih skupin je gost poudaril, da Srbija pri vključevanju države v EU pričakuje pomoč Slovenije. Slednja po njegovih besedah predstavlja most med Balkanom in Evropo in s svojim geopolitičnim položajem ter številnimi izkušnjami pomaga balkanskim državam na poti do Evrope.
Sodelovanje s Haagom
Tadić je glede odhoda kosovskega premiera Ramusha Haradinaja na Mednarodno sodišče za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije prepričan, da je le-ta povečal zaupanje srbske javnosti v haaško sodišče. Ob tem je poudaril, da bi bilo najbolje, če bi se vsi obtoženci prostovoljno predali Haagu, in pozval obtožene, naj to storijo. Ponovil je stališče, da mora biti sodelovanje s haaškim sodiščem popolno, ne le delno. "Kar se tiče sodelovanja s haaškim sodiščem, ni izjem, kar dokazuje tudi nedavni primer Hrvaške," je dejal Tadić. Glede nedavnega napada na kosovskega predsednika Ibrahima Rugovo pa je Tadić izrazil zaskrbljenost in izpostavil, da je nevarna vsaka eksplozija bombe, in sicer ne le za Kosovo, temveč za celotno regijo.
Kosovo še vedno vroča tema
Stabilnost SČG in Kosova je po besedah ministra Rupla bistvenega pomena tako za Slovenijo kot za širše območje, Ovse, ki ji letos predseduje Slovenija, pa bo podprla take procese, ki bodo pripomogli k večji stabilnosti in blaginji regije. Tadić pa je priznal, da je Kosovo ključni problem, in ponovil stališče, da glede te pokrajine ni poti nazaj na stanje pred letom 1999 in staro klasično avtonomijo pokrajine. Treba je doseči več kot le to, hkrati pa je neodvisnost Kosova nesprejemljiva. To bi po Tadićevih besedah namreč imelo za posledico destabilizacijo območja in celotne regije, škodljivo pa bi vplivalo tudi na varnost in stabilnost Srbije.
Srbski predsednik je še dodal, da upa, da se bodo nesporazumi med Slovenijo in Srbijo, kot je nasledstvo nekdanje skupne države, kmalu rešili.
