Tako hladnega Sredozemskega morja v maju ni bilo že 15 let

Na segrevanje morja najbolj vpliva sonce. Pozimi, ko ga je malo, tudi temperatura morja z globino le malo niha, situacija pa se spremeni spomladi, ko moč sončnih žarkov hitro narašča. Ker pa sončni žarki ne sežejo daleč v globine morja, se močno segreje le zgornjih nekaj metrov vode, medtem ko spodnje plasti ostanejo hladne. Ob daljšem ustaljenem in sončnem vremenu je temperatura morja na globini enega metra nekoliko višja od povprečne temperature zraka.

Povsem drugače je, ko zapiha burja, ki toplo vodo odrine stran od obale, na površje pa pride hladnejša voda iz globine. Hkrati voda ob burji izdatno izhlapeva, zato se slanost v površinski plasti precej poveča. To povzroči, da tudi gostota morske vode v površinski plasti narašča. Ko površinska plast postane gostejša od spodnjih plasti, potone proti dnu in ogreva spodnjo plast morja, voda iz globin pa prihaja na površje, kar zniža površinsko temperaturo morja.

Hladno morje v zadnjih tednih je posledica tako pomanjkanja sonca kot pogoste burje, ki je v sunkih dosegala hitrost okoli 70 kilometrov na uro. V prihodnjih dneh burje ne pričakujemo, bo pa več sonca in temperatura morja bo počasi naraščala k bolj običajnim vrednostim za ta čas.

Koliko je povprečna temperatura slovenskega morja?

Po podatkih Agencije RS za okolje je povprečna majska temperatura morja v zadnjih 25 letih znašala okoli 18 stopinj Celzija. Najvišjo majsko temperaturo morja smo pri nas izmerili pred desetimi leti, ko je morje ob koncu meseca imelo že 26,2 stopinje Celzija, najnižjo temperaturo pa smo imeli v maju 1995 in sicer le 10,6 stopinje Celzija. Lani ob tem času je morje na mareografski postaji v Kopru dosegalo dobrih 21 stopinj Celzija, kar je za okoli 8 stopinj Celzija več kot letos.

Temperatura morja dnevno niha in nekoliko zaostaja za temperaturo zraka. Najvišjo temperaturo tako beležimo v poznih popoldanskih ali večernih urah, najnižjo pa v zgodnjih jutranjih urah. Sicer je običajno dnevno nihanje temperature morja ob ustaljenem vremenu majhno, saj znaša le eno stopinjo Celzija.

Povsem drugačne razmere imamo, ko nas po daljšem suhem in sončnem obdobju doseže vremenska sprememba z burjo. Takrat se lahko morje v enem samem dnevu ohladi za več kot 5 stopinj Celzija. Največja nihanja površinske temperature morja običajno beležimo poleti, saj so takrat temperaturne razlike med različnimi globinami največje. Pri nas smo najtoplejše morje imeli 17. julija 2010, ko je njegova temperatura na mareografski postaji v Kopru (ARSO) dosegla kar 31,1 stopinje Celzija. Zaradi ohladitve zraka in burje se je morje v naslednjih dveh dneh izredno hitro in močno ohladilo na le 16,9 stopinje Celzija. Tako velika temperaturna nihanja so posledica zelo plitvega morja v Tržaškem zalivu, saj njegova globina večinoma ne presega 40 metrov.

Uradne meritve temperature morja v Sloveniji imamo že od leta 1957. Pred letom 1991 so se vse meritve izvajale ročno in sicer trikrat dnevno, danes pa potekajo avtomatsko na štirih merilnih mestih. Prva samodejna merilna postaja je bila postavljena v Luki Koper, leta 2006 pa se je preselila na novo lokacijo v center Kopra pri Kapitaniji. Razmere na morju se samodejno spremljajo še na treh oceanografskih bojah: Vidi, Zori in Zarji. V zadnjih desetletjih za merjenje temperature morja uporabljajo tudi satelite.

Vpliv morja na vreme

Morje je ogromen toplotni rezervoar, ki pomembno vpliva na vreme. Zaradi njegovega vpliva so temperaturna nihanja med dnevom in nočjo na obali precej manjša kot drugod na celini. Toplejše morje hkrati pomeni tudi več energije za nevihtne sisteme, saj iz njega izhlapi več vlage, kar naredi ozračje bolj nestabilno. To je najbolj izrazito jeseni, ko se kopno že ohlaja, morje pa ohranja visoke temperature. Spomladi in zgodaj poleti je situacija obrnjena. Takrat temperatura morja zaostaja za temperaturo zraka, zato močne nevihte nastajajo predvsem nad kopnim.

* Vir: Ameriška agencija za oceane in atmosfero NOAA