Strokovnjak: Takšen način delovanja je za demokratične družbe zastrašujoč

Kako nizko še lahko gre sosednja prijateljska država Hrvaška, da bi prikrila svoje prisluškovanje v aferi arbitraža? Da naša hiša pretekli teden ne bi objavila zgodbe in razkrila hrvaškega obveščevalca Davorja Franjića oz. mehanika Davorja, je hrvaška vlada angažirala celo enega najvplivnejših hrvaških medijskih mogotcev Ivana Tolja, da bi pri enem od direktorjev, ki je v preteklosti sodeloval z našo hišo, dosegel, da ne objavimo, da je hrvaška obveščevalna služba prisluškovala Jerneju Sekolcu in Simoni Drenik.

Lahko bi rekli, da gre za dejanje, ki kaže, kako deluje hrvaška država, tudi ko gre za sprego med mediji in hrvaško vlado in kjer ponujanje koristi za uslugo prinaša seveda tudi koristi. Hrvati so se tokrat spet ujeli. Ali to pomeni, da so začeli v paniki, ki jih grabi v povezavi z razkrivanjem njihovih nečednih dejanj, v procesu arbitraže posegati po vseh sredstvih? So za doseganje ciljev hrvaški vladi res dovoljene vse metode in sredstva?

(Prenos ali uporaba posnetka je brez dovoljenja uredništva strogo prepovedana.)

Lobnikar: Hoteli so zaščititi svojega obveščevalca

Tisto, kar je hotela narediti hrvaška vlada, je zaščiti integriteto svojega obveščevalca. Če razkrijejo svojega operativca, se namreč jasno pokaže tudi neposredna povezava na vlado RH, je v oddaji 24UR ZVEČER pojasnil strokovnjak za varnostna vprašanja Branko Lobnikar. "Pri čemer je seveda jasno, da nobena obveščevalna služba ne dela sama, ampak na podlagi naročila izvede nek postopek, ki ga vlada potem tudi uporabi. V tem primeru je prišlo do razkritja in vlada si je želela, da se to razkritje ne bi zgodilo, oz. da bi se o njem govorilo čim manj. Kot kaže, jim je to uspelo na Hrvaškem, ne pa v Sloveniji."

Na območju Balkana po njegovem mnenju očitno poteka zelo intenziven spopad različnih obveščevalnih služb, hkrati pa seveda lahko pričakujemo, da večje obveščevalne službe nadzirajo tudi delovanje teh regionalnih sil. "Gre si predstavljati, ne vemo pa tega zagotovo, da je to samo ena od stvari, ki se v tem trenutku dogaja in da na območju bivše Jugoslavije poteka zelo intenziven proces. Ta razkritja so samo del tega procesa in verjetno niti ne najbolj pomemben del."

Takšen način delovanja je za demokratične družbe zastrašujoč, ocenjuje Lobnikar. "Kadar poskuša vlada ali oblast preko vpliva gospodarstva vplivati na javne medije, to pomeni, da je prišlo do popoldne koncentracije oblasti in ne obstaja t. i. checks and balances – iskanje nekega ravnotežja v demokratičnih družbah, ki je tako značilen za zahodno Evropo."

Za Hrvaško je seveda nerodno, da je naša hiša razkrila, da so hrvaški obveščevalci prisluškovali Sekolcu in Drenikovi. "Bistvo obveščevalnega dela je, da ni javno, ampak da zbere dobre podatke, jih ovrednoti in iz tega naredi informacijo, ki postane uporabno znanje za obveščevalce. Kadar delo obveščevalcev postane javno, to pomeni, da je njihovo delo slabo in hrvaška vlada si seveda ne želi tega slovesa," še pravi strokovnjak.

Pa bo zaradi tega, ker Hrvati delajo vse za zaščito svojih interesov, hrvaška služba zdaj veljala za boljšo od slovenske? Ali gredo že čez rob? "Mislim, da je takšno delovanje hrvaške obveščevalne službe, ki je članica Nata in varnostnih struktur Evropske unije, neprimerno. Gre za partnersko in prijateljsko državo, ki je naredila nekaj, česar od takšne države ne bi pričakovali. Da bi hrvaška vlada ali obveščevalna služba zaradi tega bila videti boljša ali bolj uspešna, pa verjetno ne gre verjeti. Obveščevalne službe na tem območju ves čas sodelujejo, hkrati pa tudi tekmujejo med seboj. Zaradi tega hrvaška obveščevalna služba ni nič boljša ali slabša od drugih služb, vključno s slovensko, ki je v zadnjem času zelo okrepila svoj mednarodni položaj tudi zaradi delovanja na zahodnem Balkanu," je še povedal Lobnikar.