Vlada je na odboru znova zagovarjala rešitve, ki prinašajo modernizacijo in digitalizacijo področja ter po njenem ne posegajo v delovna razmerja. Opozicija pa je bila vnovič kritična, da gre za lobistični zakon, ki bo močno vplival na socialni položaj izvajalcev prevozov. Vladi je očitala, da v zakonu črta vse nujne varovalke, in izrazila mnenje, da bi morala vlada oblikovati ustrezen pravni okvir za zaščito delovnih razmerij.
Odbor za infrastrukturo je zavrnil vsa dopolnila opozicijskih strank in sprejel dopolnila koalicijskih. A ta so le deloma naslovila opozorila zakonodajno-pravne službe DZ. Ta je opozorila na številne pomanjkljivosti in na nejasne rešitve.
Vladnim predlogom najbolj nasprotuje Sindikat taksistov Slovenije. Taksisti so popoldne pred DZ na to opozorili s protestnim hupanjem. Predsednik sindikata Dejan Jefima je opozoril, da zakon odpira vrata Uberju, katerega poslovni model temelji na dampingu.
Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je poudaril, da se predlog v ničemer ne dotika delovnopravnih razmerij in davčne zakonodaje ter da bodo morali imeti vozniki ustrezno licenco in delovno razmerje. Cilj zakona je več mobilnosti, mogoče bo naročanje prevoza prek aplikacije ob vnaprej znani ceni, avtomobilu, vozniku in relaciji. Ob tem je zavrnil vse kritike, ki na predlog zakona letijo s strani sindikatov in opozicije.
Po ocenah Soniboja Knežaka (SD) se je vlada digitalizacije lotila na napačni strani, z Uberjem. "Digitalizacija je nuja. A delovno-pravna zakonodaja ne sledi trendom. Kot družba moramo odgovoriti tudi na sociološke teme," je poudaril. V SD sicer pozdravljajo ustanovitev strateškega sveta za digitalizacijo, ker menijo, da na tem področju zaostajamo. "Bil je zadnji čas, da se ustanovi skupina, ki se bo ukvarjala tudi s temi vprašanji."
Glede Uberja je za 24UR ZVEČER dejal, da gre za eno multinacionalk, ki ima slab poslovni model, ki temelji na izčrpavanju zaposlenih in prekarnem delu. "Rdeča nit je Uberja za prihod na trg je ta, da s kapitalom, ki ga premorjejo, izrinejo celotno konkurenco. V praksi pa večina taksistov pri njih konča v prekarnem delovnem razmerju. Poskrbeti moramo za ustrezno zakonodajo, ki bo zaščitila pravice delavcev. Ne smemo postat poligon za multinacionalke, ki ne plačujejo davkov v tej državi, hkrati pa najemajo poceni delovno silo. Slovenija nima prihodnosti v prekarnem delu."
Z njim se ni strinjal minister Vrtovec, ki je dejal, da so očitki popolnoma neutemeljeni. "Ravno to prinaša cenejše prevoze in boljšo ureditev taksi prevozov ter prepotrebno razbitje monopolov. Zakon ima vse, kar bo pripomoglo k temu, da se bodo davki plačevali v Republiki Sloveniji, da bodo osebe, ki opravljajo prevoze, zaposlene v RS, zakon pa bo tudi omogočal, da bodo tisti, ki bodo opravljali prevoz preko te aplikacije, pridobili tudi vse potrebne licence. Vsi protesti se dogajajo zaradi tega, ker razbijamo monopole in želimo digitalno in odprto Slovenijo."
Jani Möderndorfer (LMŠ) je menil, da ob digitalizaciji pozabljamo na posledice in da zakonodaje ne prilagajamo novostim. Tako je po njegovem denimo tudi s področjem influencerjev, ki neobdavčeno mastno služijo.
"Digitalizirani smo že osem let. Zgodbe o modernizaciji so 'larifari'"
Pri zgodbi Uberja gre za politični boj, kot ga redko vidimo, saj gre za dva pogleda na to, kako naj bi delovala slovenska ekonomija. Zagovarjanje obstoječega stanja na eni in prilagajanje novostim na trgu na drugi strani.
Tujih platform ne potrebujemo, pravijo taksisti. "Vse, kar je, se tukaj vrti okoli deregulacije cene. Algoritem določa tvoj zaslužek, jaz mislim, da to nima prostora v naši družbi," je dejal eden izmed taksistov, ki se je pridružil protestnemu hupanju. Tudi generalna sekretarka Sindikata delavcev prometa iz zvez Slovenije Saška Kiara Kumer je dejala, da gre za multinacionalke, ki z dampingom izrinejo konkurenco, nato pa dvignejo cene in stisnejo voznike. Uber izgublja tožbe, minister za delo pri nas pa gleda stran, namesto da bi našli ustrezen delovno-pravni okvir, je menila.
Nasprotno na poslance naslovljena pisma podpore številnih podjetij pozdravljajo takšno vizijo mobilnosti, ki da bo pomemben aktivator gospodarstva v času okrevanja. "Govorimo o modernizaciji in digitalizaciji Slovenije in poudarek je na uporabi aplikacij. Aplikacije so ključne zato, da lahko naredimo multimodalno mobilnost," pravi Daniel Avdagić iz AV Living Lab.
Taksisti to prihodnost vidijo povsem drugače, menijo, da bi prihod denimo Uberja povzročil predvsem pojav nelojalne konkurence in izgubo dela. "Daleč od tega, da smo proti digitalizaciji. Nismo niti proti Uberju, Boltu, če pridejo pod istimi pogoji, kot delamo mi," poudari podpredsednik sindikata taksistov pri Sindikatu delavcev prometa in zvez Janko Belopavlovič. Med drugim mednje spadajo plačevanje prispevkov, pridobivanje licenc, potrdil o nekaznovanosti.
"Digitalizirani smo že osem let, imamo že aplikacije, iz katerih je razvidno vse. Vpišeš destinacijo, ceno, vse imaš, tako da o nekih digitalnih novitetah, modernizaciji – to je larifari," pravi Belopavlovič. A Avdagić vztraja, da ni "larifari", Uber pa da je le ena od možnosti, ki jo bo novela prinesla. Klub očitni podpori zakonu pa taksisti napovedujejo, da še ni konec in da se s tem ne bodo sprijaznili.
KOMENTARJI (169)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.