'Takšne razprave drugod pogosto niso mogoče'

V petek se je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani zaključila dvodnevna mednarodna znanstvena konferenca z naslovom Kriminološke perspektive o Palestini: pravni odzivi in akademska sokrivda v času genocida (Criminological Perspectives on Palestine: Legal Responses and Academic Complicity in Times of Genocide). Dogodek, ki sta ga organizirala Pravna fakulteta in Inštitut za kriminologijo, je združil več kot 60 predavateljev z evropskih in drugih univerz.

Konferenca je odprla številna kompleksna vprašanja – od vloge kriminologije pri razumevanju državne kriminalitete do odgovornosti akademske skupnosti v času, ko svet spremlja nasilje in humanitarno krizo v Palestini.

Prvi dan konference je bil posvečen razmisleku o kriminoloških pristopih k razumevanju dolgotrajnega nasilja nad Palestinci. Razprave so segale od analiz sistemskega apartheida in vloge institucij do vprašanja, kako se nasilje legitimira tudi prek različnih družbenih mehanizmov.

Predavatelji so med drugim predstavili analize in izsledke o različnih načinih sistemskega nasilja nad Palestinci: od uničevanja otroštva v Gazi, uporabe spolnega nasilja nad Palestinci, ravnanja z mrtvimi in nerojenimi v Gazi, do omejitev mednarodnih pravnih mehanizmov pri pregonu domnevnih zločinov. Dan se je zaključil s predavanjem Mahe Abdallah, pravne raziskovalke in zagovornice človekovih pravic, ki je osvetlila odziv oziroma odsotnost odziva mednarodnih institucij na zločine proti človeštvu v Palestini.

Drugi dan konference pa je odprl vprašanje odgovornosti akademske skupnosti. Posebno pozornost so namenili tudi dejstvu, da se nekateri palestinski akademiki zaradi aktualnih razmer dogodka niso mogli udeležiti, kar po mnenju sodelujočih še poglablja njihovo izključenost.

"Na konferenco smo povabili tudi več palestinskih akademikov. Imeli smo načrtovanega tudi enega povabljenega govorca iz Palestine, ki pa se na koncu konference ni mogel udeležiti v živo zaradi nezakonitega napada na Iran. Kar kaže na to, kako so bili kljub temu, da se je organiziral en izrecno vključujoč dogodek, kjer je bila omogočena odprta razprava, prav glasovi, ki so bili najbolj potrebni, da prispevajo k tej razpravi, utišani zaradi povsem materialnih vzrokov," je pojasnila Živa Šketa, mlada raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo in doktorska študentka na Pravni fakulteti.

Na konferenci so sicer sodelovali palestinski akademiki, ki so že v Evropi, nekateri pa so v razpravah sodelovali prek videoklica.

Udeleženci so poudarili, da tovrstni dogodki niso pomembni le za akademsko skupnost, temveč tudi za širšo družbo. "Ali moramo res čakati 10 let, da bo pristojno sodišče razglasilo genocid? Prepričan sem, da ne. Potrebujemo to konferenco, kajti molk okrepi zločin in ga čez čas legitimizira in normalizira. Zato moramo izkoristiti vsako priložnost, da molk zamenjamo z besedami," je poudaril kriminolog Dragan Petrovec.

Na problem akademskega molka o Palestini je opozorila tudi kriminologinja Jane Ngan z Univerze v Manchestru. "Ni lahko spregovoriti za Palestino v univerzitetnem okolju, na konferencah. Zato je takšen prostor, kjer lahko o tem govorimo in srečamo druge kriminologe, ki delijo podobne vrednote in čutijo osebno obvezo, da spregovorijo proti genocidu, zelo pomemben. V Združenem kraljestvu takšni prostori bodisi ne obstajajo bodisi so zelo zelo redki. Zato sem zelo navdušena, da so organizatorji uspeli ustvariti ta prostor za nas vse, pa tudi nad Slovenijo, ki je zmožna nuditi takšen prostor za mednarodne akademike," je poudarila.

Organizacija takšne konference danes ni samoumevna, je poudarila raziskovalka Iva Ramuš Cvetković z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. "Žalostno je, da so nastopile okoliščine, v katerih moramo organizirati konferenco na to temo. Ampak kljub temu smo veseli, da smo jo lahko organizirali, kajti to na žalost ni nekaj samoumevnega v današnjem času. Vidimo ogromno cenzure, ogromno prepovedi sploh omembe Palestine, konteksta o tem, kar se dogaja v Palestini, izraelskih zločinov nad Palestinci ... V državah, kot je Nemčija, Združeno kraljestvo, Združene države Amerike, je ta diskurz zelo omejen. Vesela sem, da v Sloveniji v akademskem okolju še vedno lahko govorimo o tej temi," je dejala za 24ur.com.

Po njenih besedah so bili odzivi udeležencev izjemno pozitivni, mnogi pa so poudarili, da so takšne razprave drugod potisnjene na rob akademskega prostora. "Vsi so se nam v bistvu zahvalili za to, da imamo možnost govoriti o tej temi. Povedali so tudi, da ponavadi, ko gredo na kakšne konference in naslavljajo to temo, so vedno nekje na obrobju, vedno videni kot neke izjeme. Tukaj pa je bila v bistvu res platforma, da lahko odprto govorijo o tej temi. Naslovili smo pravne, kriminološke, sociološke vidike zločinov v Palestini," je dodala.

Konferenca je nastala tudi kot odziv na zadržanost strokovnih združenj, je pojasnila Šketa. "Evropska kriminološka zveza je zelo zadržana do tega. Dolgo časa sploh ni hotela prepoznati, da je to, kar se dogaja v Gazi, genocid," je orisala.

"Ko se je pripravljalo izjavo oziroma pobudo, da bi se Evropska kriminološka zveza opredelila do tega vprašanja, je nastal en kolektiv kritičnih kriminologov, ki se nam je zdelo pomembno, da se s tem vprašanjem nadaljuje in da se ukvarja tudi širše. S tem v mislih smo oblikovali tudi program konference. Na eni strani, da se naslovi, kako se kriminologija lahko odzove na genocid, apartheid, nezakonito okupacijo. In na drugi strani, da se malo vpraša o tem, kaj je akademski bojkot, zakaj je to primeren način, da se zahteva skladnost Izraela z mednarodnim pravom," je dodala.

Dvodnevna mednarodna konferenca v Ljubljani je Palestino postavila v središče razprav o državnem nasilju, genocidu in omejitvah mednarodnega prava ter o vlogi akademske skupnosti, ki lahko s tišino ali izključevanjem kritičnih glasov soustvarja obstoječe razmere. Udeleženci so zato pozvali k večji odgovornosti, odprti razpravi in aktivni vlogi znanosti v času globalnih kriz.