Ministrica se je danes na sedežu ZN v New Yorku udeležila posebnega odprtega zasedanja Varnostnega sveta ZN o položaju na Bližnjem vzhodu. Na vprašanje, kdaj bo napočil čas za slovensko priznanje Palestine oziroma o zadržkih, ki to priznanje ovirajo, je ministrica odgovorila, da v tem času nobena država ne bo priznala Palestine.
Ministrica je predsedujočega zasedanju kitajskega zunanjega ministra Wanga Yija na mednarodni dan solidarnosti s Palestinci obvestila, da je prišla v New York s poti na Bližnjem vzhodu, kjer je imela sestanke na temo končanja vojne med Izraelom in Hamasom, ki je izbruhnila po napadu Hamasa na Izrael 7. oktobra ter iskanja politične rešitve krize na Bližnjem vzhodu.
"Prebivalci Gaze doživljajo neizrekljivo grozo. Blokada s pomanjkanjem najbolj osnovnih potrebščin me je globoko pretresla," je dejala ministrica in pozdravila povečanje humanitarne pomoči v zadnjih dneh, ki pa ne zadostuje. "Slovenija je povečala humanitarno podporo in je pripravljena igrati aktivno vlogo pri psihosocialni rehabilitaciji otrok."
Izrazila je zgroženost nad poročili o napadih na civiliste, šole, bolnišnice, objekte ZN in druge civilne objekte. "Dve tretjini vseh žrtev v Gazi so ženske in otroci. Civiliste moramo zaščititi. To, čemur smo danes priča v Gazi, je jasna kršitev mednarodnega prava. Tudi vojne imajo pravila."
Ministrica je pozdravila dogovor o izpustitvi talcev in zapornikov ter humanitarni premor in pozdravila prizadevanja vpletenih v dogovor, še posebej Katarja, Egipta in ZDA.
"Skupaj bi morali biti sposobni, da obsodimo vse oblike terorizma. Razumem trpljenje, bolečino in ranljivost Izraela po surovih terorističnih napadih Hamasa 7. oktobra. Znova pozivam Hamas, naj nemudoma izpusti vse talce. Obsojam vse oblike ekstremizma," je dejal. Dodala, da jo skrbijo posledice vojne na otroke v Gazi, kakor tudi naraščanje napetosti na Zahodnem bregu, še posebej nasilje naseljencev in napovedana širitev dodatnih nezakonitih naselbin.
Opozorila je, da bo imela sedanja kriza širše posledice, vključno z možno širitvijo ekstremističnih ideologij.
Mednarodno skupnost je pozvala, naj stori več in zagotovila, da so Evropejci pripravljeni za sodelovanje pri doseganju trajnega miru. ZN se je zahvalila za vse delo v Gazi in izrazila sožalje zaradi umrlih sodelavcev. Kot predstavnica prihodnje članice Varnostnega sveta ZN je dejala, da mora to telo izpolniti svoje obveznosti.
Ob koncu je izrazila podporo sklicu mednarodne mirovne konference za mirovni načrt, ki bo vodil v rešitev dveh držav - Izraela in Palestine. "Priznanje palestinske države je edino jamstvo za varnost Izraelcev. Slovenija podpira vse pobude, ki si prizadevajo za politično izvedljivo rešitev spopada," je dejala Fajon.
Pred samim zasedanje je poudarila, da so napori v smeri rešitve izjemno veliki.
"Najprej moramo zagotoviti stalno premirje, ustaviti nasilje, vzpostaviti res močno palestinsko oblast in razmere, v katerih bo zagotovljena varnost za Izraelce in Palestince. Mislim, da so napori v tej smeri izjemno veliki, pogovarjamo se z arabskimi državami, z izraelskim zunanjim ministrom Elijem Koenom in ameriškim državnim sekretarjem Antonyjem Blinknom, da pridemo do rešitve dveh držav," je dejala pred zasedanjem.
Tako arabske kot druge države, s katerimi se je pogovarjala, verjamejo, da je zdaj pravi čas za iskanje rešitve dveh držav. Enostransko priznanje je sicer možno, a to ne bo zagotovilo varnosti v regiji, kar pa ostaja ključni cilj, je dodala.
Povedala je, da je Slovenija sicer med petimi ali šestimi državami članicami EU, ki intenzivno delajo na priznanju Palestine, vendar je trenutno najbolj pomembno doseči trajno prekinitev ognja, vzpostaviti močno palestinsko upravo in zagotoviti varnost.
Fajonova zadovoljna z delom ekipe na misiji pri ZN v New Yorku
Slovenija bo z januarjem za dve leti postala članica Varnostnega sveta ZN, že od 1. oktobra pa v njem deluje kot opazovalka. Po oceni Fajonove ekipa v New Yorku na čelu z veleposlanikom pri ZN Boštjanom Malovrhom in Samuelom Žbogarjem, ki Slovenijo zastopa v Varnostnem svetu, deluje dobro.
"Na misiji je dobra delovna vnema, morda bi bilo treba kakšne stvari izboljšati, da bomo v tem zapletenem položaju sposobni najti svoj prostor poštenega posrednika ob spoštovanju mednarodnega prava," je v New Yorku v torek dejala Fajonova. Ministrica se bo danes v ZN udeležila zasedanja Varnostnega sveta o položaju na Bližnjem vzhodu.
Po izvolitvi v Varnostni svet junija letos se je vlada odločila, da bo Slovenijo tam namesto vodje misije pri ZN Malovrha, ki je vodil misijo v času kandidature za Varnostni svet, zastopal Žbogar. Ta je bil namestnik veleposlanika v času prvega članstva Slovenije v Varnostnem svetu v obdobju 1998–1999.
Po poročanju časnika Delo je Malovrh v ZN poizvedoval o ustreznosti ureditve zastopanja države v Varnostnem svetu s posebnim odposlancem, s čimer naj bi po nekaterih ocenah presegel svoja pooblastila.
"Mislim, da se s tem več ukvarjajo tisti viri z ministrstva, o katerih govorite, ali mediji. Menim, da bi bilo bolje, da bi se ukvarjali z delom naše misije, ki ga opravlja zelo dobro. Zame oba veleposlanika delata dobro in zgodba je že zdavnaj končana. Nikoli nisem razmišljala o odpoklicu veleposlanika," je dejala ministrica.
Kot so za STA razložili viri v sekretariatu ZN, koncept posebne misije pri Varnostnem svetu ne obstaja, ker je misija določene države pri ZN le ena. V sekretariatu ZN pa ni nobenih zadržkov glede tega, kdo zastopa Slovenijo v Varnostnem svetu, ker je to stvar posamezne države članice, so pojasnili.
Diplomati več članic pri ZN, ki sicer niso želeli biti imenovani, pa so za STA povedali, da je ureditev zastopanja države v Varnostnem svetu ZN s posebnim veleposlanikom sicer povsem legitimna, a obenem precej nenavadna.
KOMENTARJI (95)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.