Pahor: Slovenija ne potrebuje plebiscitarne enotnosti, temveč sodelovanje

Slavnostni govornik na današnji državni proslavi v Gallusovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma je spomnil na enotnost ob plebiscitu za samostojno državo, ki so ji po njegovih besedah botrovale štiri "magične prvine": jasna vizija samostojne države, odločno voditeljstvo, iskren dialog in tvorno sodelovanje.

Enotnost na plebiscitu je bila odločilna za ustanovitev države in njeno enotno vojaško obrambo, je poudaril Borut Pahor in dodal, da bi bil razvoj zgodovinskih dogodkov drugačen, če bi namesto polne enotnosti na plebiscitu odločitev za ustanovitev lastne države zmagala le za las.

A se Pahor ob tem, kot je dejal, nikakor ne zavzema, da bi k enotnosti stremeli vsak dan in za vsako politično vprašanje. "Nikakor ne. Za veliko večino vprašanj, ki zadevajo našo sedanjost in prihodnost, zadostuje večina za en las, zmaga za en las," je poudaril, a dodal, da je tudi za običajen čas koristno, če družbene in državne zadeve urejamo s čimbolj jasno idejo, če imamo odločno voditeljstvo, občutek za iskren dialog in privrženost sodelovanju.

To je bilo in ostaja vodilo tako imenovane konsenzualne politike, ki se je po njegovih besedah v zadnjem času znašla v resni krizi. Kot je dodal, vidimo porast politike, ki deli. "Ta politika se ne trudi, da bi razlike presegala, nasprotno. Te razlike izkorišča," je še poudaril. To po njegovih besedah ustvarja razmere, ko ni več plemenito, če poskušaš nagovarjati politične tekmece ali celo z njimi sodelovati. "Nasprotno, vse bolj in bolj se zdi, da zadostuje, da nagovarjaš svoje lastne podpornike, tekmece pa stigmatiziraš ali celo izključuješ," je opozoril.

Slovenija je po njegovih besedah skoraj tri desetletja v položaju, ko enotnosti kot ob plebiscitu ne potrebuje, potrebuje pa več dialoga in sodelovanja. "Premalo je iskrenega dialoga, da se sliši drugega in premalo sodelovanja za oblikovanje skupnih ciljev in poti do njih. Preveč je nestrpnega, sovražnega in celo izključujočega govora. Preveč je zavračanja sodelovanja," je dodal Pahor.

Opozoril je tudi, da se je po koncu finančne in gospodarske krize prestrukturiralo gospodarstvo, država pa ne. Odlašanje z njeno modernizacijo, ki vključuje strukturne spremembe, bo po njegovih besedah postajalo vse večji problem. Poleg tega nas v prihodnjem letu čaka oblikovanje podnebne politike, konferenca o evropski prihodnosti in spremembe volilne zakonodaje, je spomnil predsednik republike.

"Morda danes res ni tak prelomen čas, ki bi terjal narodno enotnost kot pred skoraj 30 leti. Vendar imamo kup neposrednih in velikih, zahtevnih in zapletenih nalog, ki jih lahko dobro in uspešno opravimo samo skupaj," je še dodal.

Tanko na slavnostni seji DZ kritično do zagotavljanja človekovih pravic v državi

Eno temeljnih izhodišč slovenske osamosvojitve je bil upor proti kršenju človekovih pravic, je na pred dnevom samostojnosti in enotnosti dejal podpredsednik DZ Jože Tanko. Prek postulatov pravne države naj bi bilo v Sloveniji enako varstvo pred zakonom zagotovljeno vsakomur. Vendar pa še zdaleč ni vse tako, kot bi moralo biti, je opozoril.

Tanko je v nagovoru na slavnostni seji DZ pred praznikom spomnil na besede predsednika Socialdemokratske zveze Slovenije Jožeta Pučnika po razglasitvi začasnih rezultatov plebiscita: "Jugoslavije ni več, zdaj gre za Slovenijo." Z rezultatom plebiscita je bil dan ukaz tedanji politiki, katere jedro je predstavljal Demos, da udejanji stoletne najintimnejše želje slovenskega življa po samostojni državi.

Mednarodna skupnost po besedah Tanka ni bila naklonjena razpadu Jugoslavije in tudi tedanji režimski politiki so na vse mogoče načine ovirali vzpostavitev samostojne države, a zaradi vztrajnosti in nepopustljivosti Demosovih politikov se je zgodilo prav to. "Če bi še tedaj zamudili priložnost, Slovenije kot države ne bi bilo," je opozoril.

So pa idejo samostojne Slovenije močno podprli tudi Rimskokatoliška cerkev, Slovenci v zamejstvu in Slovenci, razseljeni po Evropi in ostalih celinah. "To je poenostavilo poti do mednarodnega priznanja države, pa tudi njihova finančna pomoč ni bila zanemarljiva," je dejal Tanko.

Podpredsednik DZ je v nagovoru povzel še nekatere ključne dogodke v procesu osamosvajanja, od izdaje ukaza o razorožitvi Teritorialne obrambe ter posveta delegatov in ministrov koalicije Demos v Poljčah pa vse do ustanavljanja lastne vojske, ki je bila tudi ključni dejavnik obrambe samostojnosti Slovenije in vojaške zmaga nad JLA.

Ob tem je izpostavil, da je bil Demos odprt do drugače mislečih, ni izvajal lustracije in revanšizma. So pa bili tega deležni politiki Demosa, čeprav so to tedaj morda spregledali. Sprožene intrige so ob naivnosti, politični neizkušenosti in peti koloni v Demosu pripeljale do razpustitve Demosa, je povedal Tanko. Demosove stranke in njihovi vplivni posamezniki so tudi postajali lahke tarče, ki so jih z aferami izrivali ali celo odstranili iz političnega prostora.

Tanko je spregovoril tudi o aktualnih razmerah v državi in ocenil, da je Slovenija po letu 2008 začela stagnirati. "Levičarske vlade so v tem obdobju sprejele več enostranskih političnih odločitev, ki so močno škodile državi." Takšne so bile po besedah Tanka tudi odločitve za arbitražo, za tožbo Hrvaške, za podpis Marakeškega sporazuma in za "omogočanje prostega prehoda množice oboroženih ilegalnih migrantov na slovenska in evropska tla". Te je Tanko označil za "hudo varnostno grožnjo za Slovenijo in Evropo".

Kot največje breme države pa je Tanko navedel nedelovanje preiskovalno-sodnega sistema. Kot je dejal, ni čudno, da je zaupanje v sodstvo, torej v pravico in pravičnost, tako nizko. Temelj uspešne države je pravično sodstvo, je še poudaril Tanko.

Poklukar: Živimo v demokratični, pravni, varni in socialni državi

Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je v današnji poslanici pred dnevom samostojnosti in enotnosti zapisal, da se danes s ponosom spominjamo državotvornih odločitev. "Živimo v državi, ki je demokratična, pravna, moderna, varna in socialna, predvsem pa je država vseh svojih državljank in državljanov," je zatrdil.

"Pred 29 leti so naše tisočletne sanje postale resničnost. Odločitev, da zaživimo v lastni državi, smo z jasnim za izrazili na plebiscitu. Takrat smo se z veliko večino odločili za samostojno in neodvisno državo. Tri dni kasneje smo našo odločitev sporočili svetu in pogumno stopili na pot samostojnosti," je spomnil minister.

Dodal je, da je bila pot za mlado in ambiciozno državo "tlakovana tudi s težkimi preizkušnjami, ki smo jih premagovali združeni, z veliko mero odgovornosti, odločnosti in poguma".

S temi besedami je državljankam in državljanom čestital ob dnevu samostojnosti in enotnosti, ki ga praznujemo 26. decembra.

Kovšca v poslanici za odpravo krivic in neenakosti

Plebiscitarna odločitev je presegla sanje narodnega prebujenja ter v enotnosti prvič v zgodovini povezala Slovenke in Slovence kot narod, ki si zasluži svojo lastno državo, pa je v poslanici zapisal predsednik DS Alojz Kovšca. Med izzivi za prihodnost je izpostavil popravo krivic in neenakosti.

Plebiscit je Kovšca označil za zgodovinski trenutek, ki ga ne smemo nikoli pozabiti. Danes, ko se svet sooča z globalnimi družbenimi in podnebnimi spremembami, ko se razblinjajo stari vzorci razmišljanj in vrednotenj, ko se kruši zaupanje javnosti v politiko in politike, je pomembno, da znova stopimo skupaj, kot en in enoten narod, je poudaril.

Kot je opozoril, je pred nami "pomembna in zahtevna naloga, in sicer kako naj popravimo številne družbene krivice in neenakosti, ki so se nabrale v vseh teh letih samostojnosti". Uvedba pokrajin v Sloveniji je po njegovi oceni lahko eden takšnih novih pozitivnih procesov, ki bo aktiviral državljane, lokalne skupnosti in državo v želji, da se poslušamo in slišimo.

Težke besede, kot so decentralizacija, debirokratizacija in deregulacija, ne pomenijo ničesar, če jih ne oživimo z dejanji, je navedel Kovšca. Mladi namreč odhajajo v tujino, starejši životarijo na pragu revščine. Podeželje se prazni, mesta pa se dušijo v prometu. Dolge čakalne dobe uničujejo zdravstveno kondicijo prebivalstva, je opozoril.

Zato se je Kovšca zavzel za ukrepanje, pri tem pa poudaril, da je treba odločanje o ključnih družbenih vprašanjih ter projektih vrniti ljudem.

Proslave in sprejemi že čez dan

Premier Marjan Šarec pa je že opoldne v kongresnem centru na Brdu pri Kranju pripravil sprejem za svojce padlih pripadnikov teritorialne obrambe, ministrstva za notranje zadeve in civilnih žrtev ter ranjenih v vojni za Slovenijo, ki se ga je udeležil tudi Poklukar.

Že dopoldne je Pahor v predsedniški palači vročil državni odlikovanji zlati red za zasluge Petru Jambreku in srebrni red za zasluge Erhardu Buseku.

Popoldne je v ljubljanski stolnici svetega Nikolaja potekala tudi maša za domovino, ki jo je vodil nadškof metropolit Stanislav Zore.

Proslave ob dnevu samostojnosti in enotnosti potekajo tudi po občinah.