V rubriki Fokus se je novinarka Maja Sodja tokrat pogovarjala z akademsko profesorico dr. Tatjano Avšič-Županc - virologinjo in specialistko medicinske mikrobiologije. Na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo je vodja Laboratorija za diagnostiko zoonoz. Od leta 1999 je redna profesorica na Medicinski fakulteti univerze v Ljubljani. Pod njenim vodstvom so prvi na svetu dokazali povezavo med virusom zika in mikrocefalijo.
Kot je povedala doktorica Avšič-Županc, so te dni v laboratoriju "zasuti" z vzorci, njihovo delo pa poteka 24 ur na dan, sedem dni v tednu. Trenutno tam dela 22 laboratorijskih delavcev, še sedem do osem pa jih dela v administraciji. Vzorce dobivajo po zračni pošti ali pa jih nekdo pripelje. Nato vsak vzorec dobi svojo šifro, v posebnih komorah pa jih nato odprejo in analizirajo.
Kot je dejala, smo sedaj v drugi fazi epidemije, zato vseh morebitnih okuženih ne testirajo več. Teste tako opravijo le pri večinoma starejših osebah in bolnikih, ki kažejo težje znake okužbe.
O virusu vemo še zelo malo, pravi virologinja, saj ta zelo variira od bolnika do bolnika. Vedo le, da je bolezen povezana s starostjo. Najbolj ogroženi so tako starejši, pa tisti z visokim krvnim tlakom in sladkorno boleznijo. Tarča virusa so tudi otroci, a ti v veliki večini ne zbolijo ali pa kažejo le blažje simptome bolezni. Razlogov za to je več. Poznamo namreč kar nekaj koronavirusov, ki so povzročitelji že znanih virusnih obolenj. Pri novem koronavirusu še ne vemo, kako poteka virusna okužba, pravi virologinja. Vzrok, zakaj otroci veliko lažje prebolijo virus, lahko iščemo tudi v dejstvu, da otroci še nimajo razvitega popolnega imunskega sistema in na virus odreagirajo drugače.
Kot še dodaja virologinja, se novi koronavirus od drugih razlikuje v receptorjih na gostiteljskih celicah. Je pa zelo podoben sarsu iz leta 2003. Pri odkritju cepiva ves čas sodelujejo laboratoriji širom sveta, poleg tega pa raziskujejo tudi sam genom skozi čas in prostor. Virusi so namreč v človeškem telesu ves čas podvrženi pritiskom in se zato spreminjajo ter branijo.
Novi koronavirus bi sčasoma lahko poniknil, kar bi bilo zelo dobro, a obstaja verjetnost, da bo glede na obsežnost morda celo ostal med človeško populacijo in postal eden od že znanih koronavirusov.
Da bi bil virus varen za celotno populacijo, bi moralo virus preboleti 60 odstotkov ljudi, pravi virologinja. A ob tem poudarja, da se s pandemijo spopadamo šele prvič po španski gripi. Vsak ponovni okuženi tako ne bi več povzročil epidemije, ampak le manjše izbruhe.
V naslednjih dneh, mesecih virologinja pričakuje, da se bo število okuženih še povečevalo, še posebej v Severni in Južni Ameriki. Ukrepe na Kitajskem je ocenila kot zelo učinkovite.
Slovencem svetuje, naj sledijo medijem, spoštujejo pravila, politikom, naj pozabijo na politične spletke, svojim kolegom pa je izrazila veliko zahvalo za opravljeno delo.
KOMENTARJI (180)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.