Tujerodne vrste predstavljajo nevarnost za slovensko biotsko raznovrstnost

Skupina Life Artemis je objavila opozorilni seznam tujerodnih vrst, ki še niso prisotne v Sloveniji, a je njihov pojav pričakovati v prihodnjem obdobju. Te vrste so se v drugih državah že izkazale za invazivne, zato predvidevajo, da so lahko invazivne tudi pri nas. 

Gozdarski inštitut Slovenije je novembra lani s partnerji začel boj proti tujerodnim invazivnim rastlinam v gozdu s posebnim projektom Life Artemis, za katerega imajo na voljo 1,1 milijona evrov. Izboljšati želijo zmožnost Slovenije, da bi lažje preprečevala vnos teh rastlin, ali da vnešeno invazivno rastlino uniči že v začetku.

V teh dneh so objavili opozorilni seznam tujerodnih vrst, ki jih v bližnji prihodnosti pričakujejo pri nas in ki potencialno predstavljajo nevarnost za naše gozdove. Na opozorilnem seznamu so tudi vrste, ki so sicer že prisotne v Sloveniji, a se pojavljajo le v majhnem številu in jih je z ustreznimi ukrepi še mogoče odstraniti.

Ukrepe upravljanja s tujerodnimi vrstami moramo usmeriti v preprečevanje njihovega vnosa oz. jih moramo zaznati v zgodnjih fazah širjenja, da preprečimo nadaljnje razmnoževanje in nastanek škode, opozarjajo v projektni skupini.

Slednje jim omogoča sistem zgodnjega obveščanja in hitrega odzivanja, v okviru katerega usmerjeno iščejo prihajajoče potencialno invazivne vrste in poskušajo preprečiti njihovo ustalitev in širjenje. Opozorilni seznam je pomemben sestavni del sistema zgodnjega obveščanja.

Kaj je na seznamu? 

Na opozorilni seznam potencialno invazivnih tujerodnih vrst za gozdove v Sloveniji je uvrščenih 12 vrst gliv, 51 vrst rastlin, 13 vrst žuželk in sedem vrst sesalcev.

Od žuželk so na seznamu kitajski kozliček, azijski kozliček, rdečevratni kozliček, hrastova čipkarka, marmorirana smrdljivka, dvojnozobi smrekov lubadar, orehov vejni lubadar, japonski hrošč, severnoameriška jesenova listna uš, žametasti kozliček, azijski sršen, črni vejni lesar in azijski ambrozijski podlubnik.

Na seznamu sesalcev pa so Pallasova veverica lepotka, južnoameriški koati, rakunasti pes, rakun, siva veverica, lisičja veverica in sibirski burunduk.

Invazivne tujerodne vrste v zadnjih nekaj desetletjih predstavljajo enega glavnih globalnih okoljskih problemov, in sicer zaradi njihovega negativnega vpliva na biotsko raznovrstnost, gospodarstvo ter na zdravje ljudi in živali. Čeprav obstajajo številne definicije izraza invazivnih tujerodnih vrst, je vsem skupno, da so to vrste, ki so na nekem območju prisotne zaradi vpliva človeka in s svojo prisotnostjo negativno vplivajo na ekosisteme, gospodarstvo ali na zdravje ljudi in živali. Na različne načine prizadenejo lokalne populacije domorodnih organizmov.