Tea Jarc v oddaji Ena na Ena: Z Janšo ne bi mogla biti tovariška ne glede na to, kje bi se srečala

Tea Jarc je poleg enega najbolj prepoznavnih obrazov petkovih protestov, tudi eden najglasnejših glasov sindikata Mladih plus. Že od malih nog je bila navdušena nad ustavo, ki jo je brala raje kot otroške knjige. Odločila se je za študij prava in kot študentka 3 mesece pomagala v begunskem taborišču v Palestini, izkušnje pa je pridobivala tudi kot pripravnica v Evropskem parlamentu. Zadnje 4 leta je na čelu sindikata Mladi Plus in ob tem predseduje tudi Odboru za mlade Evropske konfederacije sindikatov.  Širša slovenska javnost pa je Ljubljančanko spoznala v povezavi z incidentom na Kredarici, kjer je v oster besedni konflikt prišla z Janezom Janšo. 

Janša je bil tisti, ki je žalil

Pogovor v oddaji Ena na ena je voditelj začel ravno pri dogodku na Kredarici in vprašanju, če se je zdaj, ko so se strasti umirile pripravljena opravičiti.  

" Absolutno ne, mislim, da je on tisti, ki bi se moral opravičiti, on je edini, ki je žalil. Mislim, da ga nisem napadla, da sem mu zastavila legitimna vprašanja, na katera on, seved, nima odgovora." Jarčeva vztraja, da Janše ni verbalno napadla in da je on začel z žaljenjem. "Rekel je, da ni vedel. da ima Polje, torej psihiatrična bolnišnica, dan odprtih vrat." 

Pravi, da je govorila glasneje, da bi bili slišani, kar jim do sedaj ni uspelo biti. Voditelj Uroš Slak je gostjo spomnil na planinski kodeks, ki govori o tovarištvu. Jarčeva je odločna, da "z Janšo ne bi mogla biti tovariška ne glede na to, kje bi se srečala."  Pravi, da je predsednika vlade smiselno soočiti z njegovimi dejanji, in sicer ne glede na kraj srečanja. Voditelj jo je nato izzval s predlogom o lepšem načinu komunikacije, brez povzdignjenega tona glasu. Jarčeva vztraja, da način komunikacije ne bi spremenil ničesar. "Če bi se on želel pogovarjati na lepši način, bi prišel na Trg Republike vsak petek in ustvarjal nek dialog. On tega ne želi, on tega ne pozna in komunicira z državljani preko Twitterja in nas žali, tako, da če kdo uporablja agresiven, prostaški jezik, je to predvsem Janez Janša." 

Jarčeva meni, da glasen govor ne pomeni verbalnega napada. "Razumem, da gre mnogo moškim na živce, če ženska govori glasno, če govori odločno in če ženska govori artikulirano. Proti takim očitkom se mislim jaz kot ženska boriti. To, da se žensko samo zato, ker govori malo glasneje označuje kot histerično, v bistvu samo kaže, da bi vsi ti ljudje najraje videli, da bi ženska bila tiho in za štedilnikom."

Luka Mesec se je Jarčevi opravičil, mnenje Fajonove nanjo osebno ne vpliva

Slak je gostjo spomni na zapis Luke Mesca, v katerem je prvak Levice sporočil, da se Janeza Janše ne bomo rešili s kričanjem. "Jaz tudi mislim, da se ga samo s kričanjem ne bomo rešili, to dokazujejo tudi petki, kljub temu, da se nas je zbralo ogromno, Janez Janša še vedno ne želi poslušati mnenja ljudstva." Jarčeva je razkrila, da se ji je Luka Mesec naknadno opravičili in pojasnil, da je ni želel užaliti ter da spoštuje njihovo udejstvovanje v protestih. 

Voditelj Slak gostjo izzove še z odzivom Tanje Fajon, ki je menila, da v tem primeru ni šlo za primeren način komunikacije. "Jaz se res ne trudim ugajati Tanji Fajon, to ni moja osebna ambicija. Jaz mislim, da s Tanjo Fajon gledava drugače na to, kako se oblikuje politika, kako se komunicira in za kakšne vrednote se zavzema," je razložila Jarčeva in dodala, da mnenje Fajonove nanjo osebno ne vpliva. 

Uroš Slak svojo gostjo ponovno spomni na planinski kodeks, ki pravi "vzdušje v gorah ustvarjamo le z nesebičnostjo, tovarištvom, solidarnostjo tudi v najbolj zahtevnih razmerah, z obzirnostjo, samoodpovedovanjem." Jarčeva meni, da bi takšno vzdušje morali občutiti vsepovsod. "Jaz bi si to zatočišče, ki se ga pripisuje goram, želela imeti vsepovsod, želim si to zatočišče in mir, svobodo imeti tudi doma, soseski, v Ljubljani. Tega pa ne morem imeti ravno zaradi Janeza Janše. "

Razlog za slabo precepljenost leži samo v dejanjih vlade

Glede zahtev sredinih protestnikov, da se ukine PCT, pa je Jarčeva povedala, da misli, da ljudi ni mogoče prisiliti, da bi se cepili. "Razlog, da je precepljenost tako slaba, leži samo v dejanjih te vlade. Ljudje se tej vladi upirajo tudi tako, da se ne želijo cepiti ali testirati."  Kot še pravi, je glavni problem v komunikaciji, a da je kljub temu bistveno, da se cepimo. Sama je cepljena in meni, da je to nekaj odgovornega, da se to naredi. "Zaupam v znanost." 

Glede polarizacije cepljenih in necepljenih pravi, da je to eden od ciljev Janeza Janše. Prisotnost Milana Kučana jo je presenetila, in na njeno vprašanje, zakaj se je odločil, da pride, je dejal, da je dovolj in da je treba stopiti skupaj in se boriti proti tej oblasti. "Jaz mislim, da on to počne zaradi nekakšnega osebnega vzgiba in da nima nobenih ambicij prevzeti petkovih protestov." Sama meni, da on želi biti samo del te množice. 

Meni, da se takšni voditelji, kot je predsednik vlade, počutijo dobro, ko se protestnike škropi z vodnim topom in solzivcem. "Konec koncev so navdušeno tvitali o tem, čestitali Policiji, si želeli še več tega. Jaz mislim, da Janez Janša in Aleš Hojs uživata v tem in to je tisto, česar nas mora biti strah. Da oblast želi teptati svoje ljudi in fizično obračunavati z njimi."

Ob tem je omenila, da ne gre samo za zunanji pogled, ampak da so tudi policijski sindikati podobno dejali. 

Na Slakovo vprašanje, če so v svojih zadevah mogoče preveč radikalni, da v Sloveniji obstaja tudi bolj konzervativni duh, dejala: "Če je radikalno zahtevati socialno državo, pravice delavcev, javno izobraževanje, javno zdravstvo, potem sem absolutno radikalna." Glede odhoda vlade Janeza Janše pa pravi, da je to edina smiselna poteza, ki bi jo lahko naredila. "S tem bi povrnili ljudem vero v demokracijo. V vsaki normalni državi, ko ima vlada tako nizko podporo, bi odstopila."

Po njenem mnenju danes sploh ne vemo, kdo ima večino v državnem zboru, ker je toliko napetosti v družbi in če želimo umiriti zadeve v državi, "potem je edino logično, da damo ljudem možnost, da na demokratičnih volitvah odločajo, koga želijo imeti za predsednika vlade v prihodnosti."

Pahorjeva funkcija je samo še lutka

Sama se ni strinjala s potezo Boruta Pahorja, da je v predsedniško palačo povabil organizatorja sredinih protestov Zorana Stevanovića, "po drugi strani pa pogovor s predsednikom ne pomeni popolnoma nič, kar smo videli že na primeru STA. Predsednik države je izgubil vso veljavo, njegova funkcija je samo še lutka in po mojem mnenju počne več škode kot koristi."

Kandidirala sama za kakršno koli funkcijo ne bo: "Mi od samega začetka govorimo, da je namen okrepiti civilno družbo in ne novo stranko. To smo že videli tolikokrat v Sloveniji, nato pa so vse stranke razočarale." Sama ne verjame, da so volitve edini način izražanja demokracije in želijo sodelovati v procesih odločanja vsak dan. Po njihovo gre za to, da ne bodo samo stranke določale politike, ampak tudi ljudje. "Potrebna je politika posluha do potreb ljudi," še pravi Jarčeva. 

"Mi bomo prišli s seznamom zahtev do vseh političnih strank in takrat bomo pozvali vse, da se opredelijo do tega." Dvomi, da bo kogar koli javno podprla, tudi petkovo protestniško gibanje ne. Jarčeva je zadovoljna s sedanjo službo in ima rada sindikalna gibanja, kjer se tudi vidi v naslednjih letih. 

Razlika med protesti

Razlika med sredinimi in petkovimi protesti je po besedah Jarčeve velika: "Naši protesti so bili vseskozi mirni, vsebinski, artikulirani in kreativni. Petkovi protestniki se osredotočamo na vsebino, ki jo pripravljamo pred volitvami. Pripravili bomo zahteve do vseh političnih strank." Izpostavlja, da so petkovim protestnikom velikokrat očitali, da želijo samo zrušiti Janšo, a gre po njenih besedah za to, "da spremenimo način politike, način delovanja, da opolnomolčimo državljanke in državljane, da sodelujemo v procesih odločanja, ne samo enkrat na štiri leta, ampak vsakodnevno".

Jarčeva izpostavlja, da so sodišča očitno še zadnja veja, ki vzdržujejo neodvisnost. Še vedno obstajajo vrzeli, ki se morajo zamenjati: "Že samo to, da se nekoga pripre za 48 ur, ne vem, če je dokaz, da pravna država deluje. Ali pa to, da ustavno sodišče vedno znova dokazuje, da vlada sprejema protiustavne zakone, pa se potem nič ne spremeni."

Kljub temu, da protestniki še vedno lahko protestirajo, na deset tisoče ljudi je namreč na ulicah, ampak s tem po mnenju Jarčeve tvegajo, "da nas bo pospravil vodni top, da nas bodo obmetavali s solzivcem, da nas bodo priprli, tako da je pravica do protesta izjemno omejena". Sama ne podpira nasilnih protestov, ravno pri zadnjih protestih pa se je izkazalo, da je po njenem mnenju policija posredovala, še preden je prišlo do nasilja. 

O državljanski vojni lahko po mnenju Jarčeve govorimo zato, ker je to napovedal že sam predsednik vlade Janez Janša. "Nasilje odgovarja samo njemu, ker s tem želi ustvarjati nestabilnost, želi polarizirati družbo, ker misli, da je v nadzorovanju kaotičnega stanja in obvladovanju izrednih razmer najboljši," doda Jarčeva. Meni, da je večine civilne družbe poenotena, saj po njenih besedah petkove proteste podpira 70 odstotkov Slovencev. "Mi nismo tisti, ki ustvarjamo konflikt, mi namreč združujemo široko koalicijo civilnoružbenih organizacij, da se upremo proti trenutni vladi," pojasni Jarčeva.

Očitek petkovim protestnikom je tudi ta, da se jih udeležujejo tisti, ki so pod levimi vladami prejemali pomoč za delovanje v vladnih organizacijah, kjer dobivajo denar za to itn. In da se je revolt začel, ko je Janševa vlada začela denar tem organizacijam zapirati. Na to Jarčeva dodaja, da je civilna družba v Sloveniji podhranjena: "Če gledamo povprečje po drugih državah, vidimo, da javna sredstva namenjena različnim organizacijam presegajo povprečje, kot je namenjeno v Sloveniji. V Sloveniji imamo manj kot en odstotek zaposlenih v vseh nevladnih organizacijah, medtem ko je evropsko povprečje pet odstotkov."

Očitke, da levosredinska vlada civilno družbo kupuje prek nevladnih organizacij, da imajo zato mir, Jarčeva zavrača: "To težko potrdila, ker že mnogo let protestiram proti vsakemu, ki krši osnovna pravila demokratičnega življenja." Zagotavlja, da ne protestirajo zaradi lastnih privilegijev, ampak zaradi očitkov tej vladi, saj je že od samega začetka, ko je Janša nastopil, postalo jasno, da bo izrabil celotno epidemijo za lastne interese. 

Zagotavlja še, da petkovi protesti niso protikoronski protesti, gre za "proteste proti vladi Janeza Janše, proti korupciji, proti napadom na medije, napadom na sindikate, proti vsemu, kar bi v neki demokraciji moralo funkcionirati, pa ne."