Tehnologija pomaga brati, a nič ne more nadomestiti braillove knjige v fizični obliki

4. januarja obeležujemo svetovni dan braillove pisave oziroma brajice. Na ta dan se je namreč leta 1809 rodil njen izumitelj, Louis Braille. V Sloveniji pa se v teh dneh spomnimo še ene osebe, pomembne za slepe in slabovidne, Minke Skaberne. 10. januarja bo minilo 140 let od njenega rojstva. 

Mati edine slovenske knjižnice slepih

Minka Skaberne se je rodila leta 1882 v Kranju. Po študiju na ljubljanskem učiteljišču je nekaj let poučevala, leta 1911 pa jo je pot zanesla na Dunaj, kjer je opravila tečaj za pouk slepih. Med prvo svetovno vojno je delovala v društvu Dobrodelnost, v okviru katerega se je leta 1917 odpravila v graški zavod za slepe ter se seznanila z delom s slepimi in slabovidnimi. Obiskala je oslepele slovenske vojake in si ogledala, kako je bila organizirana tamkajšnja braillova knjižnica.

Po vrnitvi iz Gradca je razvila zamisel o ustanovitvi braillove knjižnice v Ljubljani. Pozvala je prostovoljke, naj ji pomagajo prepisovati knjige v pisavo za slepe. Prijavilo se jih je kar sto, doma so delale pod Minkinim nadzorstvom in v enem letu prepisale kar 60 knjig slovenskih avtorjev. Temelji slovenske knjižnice slepih so bili postavljeni, so o delu Minke Skaberne zapisali v Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije.

Svetovni dan brajice

Braillova pisava slepim odpira okno v svet leposlovja, izobraževanja, kulture in glasbe ter na ostala področja življenja. Na začetku so jo pisali s šilom in posebej za to oblikovano tablico, danes pa lahko gradivo v braillovi pisavi pišemo z braillovim pisalnim strojem ali ga natisnemo s pomočjo računalniške opreme in braillovega tiskalnika. 

V osemdesetih letih so se z izumom elektromehanskega braillovega modula, ki je omogočal prikaz in izbris braillovega znaka, izpolnili pogoji za izum braillovih zaslonov in vrstic, ki slepim omogočajo dostop do digitalnih vsebin z računalnikom. Gre za tipkovnici podobno elektronsko napravo, na kateri se besedilo z računalniškega ekrana pretvarja v braillovo pisavo. 

Na drugi strani sodobna tehnologija omogoča branje informacij in gradiv s pomočjo bralnika zaslonske slike, ki besedilo na računalniškem zaslonu pretvarja v zvok. Takšen način branja in pisanja izpodriva brajico, zato se znižuje pismenost slepih oseb, opažajo v Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije, ki si na različne načine prizadevajo, da bi tudi slepi posegali po knjigah. "Številni slepi namreč radi povedo, da ne more nič nadomestiti braillove knjige v fizični obliki," pravijo. 

Varuh Peter Svetina poudarja pomen enakih možnosti za slepe 

Varuh človekovih pravic Peter Svetina izpostavlja pomen enakih možnosti in pogojev za kakovostno in celovito vključitev slepih in slabovidnih v življenje in njihovo okolje. Vsakomur od nas mora biti po njegovih besedah zagotovljeno, da uresniči svoje potenciale. "Učenje in izobraževanje sodita med temeljne človekove pravice in eden izmed načinov dostopa do znanja in informacij je prav brajeva pisava. Ta slepim in slabovidnim osebam odpira vrata v svet in jim omogoča samostojno življenje," poudarja. 

Svetina se zavzema, da so slepim in slabovidnim zagotovljeni pripomočki in prilagoditve, ki jih potrebujejo za čim bolj kakovostno in samostojno življenje. "S tiskanjem revij, časopisov, učbenikov in knjig v brajevo pisavo slepim omogočamo pismenost, vključevanje v družbo in lažje sporazumevanje. Brez tega so odrinjeni na rob in nimajo enakih možnosti," je izpostavil.