'Tehnološki napredek, ki ne vključuje človeka, ni resničen napredek'

Predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar je v poslanici ob 1. maju dejala, naj nas praznik dela opominja, da tehnološki napredek, ki ne vključuje človeka, ni resničen napredek. Digitalizacija, umetna inteligenca, nove oblike dela in globalne spremembe lahko prinašajo razvoj le, če hkrati ohranjamo spoštovanje do človekovega dela, njegove varnosti in dostojanstva.

Delavski boj ni le del zgodovine, živ ostaja tudi danes, je prepričana ob tem ter dodala: "Naj bo 1. maj tudi priložnost za hvaležnost - za priznanje vsakemu od vas, ki prispevate k skupnemu dobremu." Ob mednarodnem prazniku dela vsem delavcem iskreno čestitala.

Predsednik vlade, ki opravlja tekoče posle, Robert Golob je medtem v poslanici ob prvem maju, mednarodnem prazniku, poudaril, da je delo "eden od temeljnih izrazov človekovega dostojanstva". "Z njim se posameznik uresničuje, skupnost pa gradi svojo trdnost in prihodnost," je zapisal.

Po njegovih besedah ob tem pravice, ki jih danes povezujemo z delom, niso samoumevne. "Skozi čas so se pridobivale s pogumom, solidarnostjo in vztrajnostjo, zato jih moramo razumeti kot trajno zavezo - da jih ohranjamo, nadgrajujemo in prilagajamo času, v katerem živimo," je zapisal v poslanici.

Vrednost dela se ob tem po njegovem ne meri le po ustvarjenem, temveč se kaže tudi v občutku varnosti, možnosti za dostojno življenje in v prepričanju, da je trud prepoznan in spoštovan, je nadaljeval. Prav v odnosu družbe do dela se razkrije, kakšna je ta v resnici.

Spomnil je, da posledice hitro spreminjajočega se sveta, v katerem živimo, lahko občutimo tudi na trgu dela. Preoblikujejo se poklici, načini dela in pričakovanja, s tem pa tudi občutek varnosti in negotovost med ljudmi. A prav v teh spremembah se skriva tudi priložnost, da ustvarimo okolje, v katerem bo delo prihodnosti pravičnejše in bolj vključujoče. Napredek je lahko dolgoročen le, če ga ljudje tudi dejansko občutijo, je prepričan.

V takšnih okoliščinah se mu zdi še posebej pomembno, da znamo kot skupnost ohranjati zaupanje, spoštovati različnost pogledov in iskati skupne poti naprej. Stabilnost in sodelovanje namreč nista samoumevna, temveč posledica odločitev in ravnanj.

Mednarodni praznik dela po besedah predsednika DZ Zorana Stevanovića ni praznik institucij, temveč ljudi. "To je dan, ko se ne spominjamo samo zgodovinskih bojev za delavske pravice, ampak se moramo tudi preizpraševati, ali smo kot družba pripravljeni braniti tisto, kar je bistvo dostojnega življenja: svobodno izbiro, pošteno plačilo za pošteno delo in pravico, da človek sam odloča o svoji poti," je navedel.

Poudaril je, da se svet dela spreminja hitreje kot kadar koli prej. Negotovost postaja nova norma, prekarno delo pa ni več izjema, temveč vsakdan mnogih. Delo, ki bi moralo biti temelj varnosti, tako po njegovih besedah za marsikoga postaja vir strahu. "To ni smer, ki jo lahko sprejmemo kot neizogibno," je prepričan.

Poudaril je, da delo ne sme biti prisila, temveč izbira. Vsak posameznik mora imeti možnost, da dela, kar zna, kar želi in kar ga izpolnjuje. "In vsak mora imeti možnost, da od tega dela tudi dostojno živi. Brez strahu, brez poniževanja, brez občutka, da je le številka v sistemu," je zapisal.

Izpostavil je tudi izziv, ki ga prinašajo digitalne tehnologije in umetna inteligenca. Lahko so orodje napredka, lahko nam olajšajo delo in odprejo nove priložnosti, toda le, če jih obvladujemo ljudje, je prepričan.

"Ne smemo dopustiti, da tehnologija odloča namesto ljudi in da algoritmi določajo vrednost človekovega dela, njegovo prihodnost ali njegovo mesto v družbi. Tehnologija mora služiti človeku, ne obratno. Zato moramo prevzeti nadzor in odgovornost nad njenim razvojem, ne pa nemo opazovati, kako nam kroji življenje. Moč mora ostati tam, kjer je njeno mesto - pri ljudeh," je poudaril.

Zato po njegovih besedah ni dovolj, da govorimo o pravicah. "Danes je čas, da jih tudi uresničujemo. Da ustvarimo okolje, kjer delo ni privilegij, ampak priložnost. Kjer svoboda ni le beseda, ampak vsakodnevna realnost. In kjer človek ni prilagodljiv do točke, ko izgubi dostojanstvo," je zapisal.

"Naj nas ta dan spomni, da dostojanstvo ni nekaj, kar ti nekdo podeli. Je nekaj, kar ti pripada. In tega si ne bomo več pustili vzeti," je dodal in ob prazniku vsem državljanom čestital.

S svojo poslanico se je pred praznikom oglasil tudi predsednik državnega sveta Marko Lotrič, katerega stranka Fokus bo očitno del nove vladajoče koalicije. Zapisal je, da je v obdobju, ko se spreminjajo oblike zaposlitve, ko delo pogosto izgublja svojo težo in ko so obremenitve delavcev visoke, nujno, da se kot družba jasno odločimo, kako bomo delo vrednotili.

Pri tem mora po njegovem mnenju veljati jasno načelo: delo mora biti nagrajeno, ne kaznovano. V času tehnološkega napredka in novih oblik dela je zato, tako Lotrič, ključno, ustvarjati okolje, v katerem se delo splača. "V nasprotnem primeru delo izgublja svoj smisel," je prepričam.

Posameznik mora za svoje delo prejeti pošteno plačilo, hkrati pa mora imeti občutek, da njegov trud šteje. "Družba, ki dela ne ceni, dolgoročno izgublja svojo stabilnost in razvojni potencial," je podčrtal.

Kot enega od glavnih izzivov je omenil tudi ustrezno davčno razbremenitev dela. Delavci morajo imeti od svojega dela več, za podjetnike pa je nujno ustvariti pogoje, v katerih bodo lahko svobodno razvijali svoje ideje, ustvarjali nova delovna mesta in tako prispevali k skupni blaginji. Še posebej to po njegovi oceni velja za samostojne podjetnike. "Brez podjetnosti ni novih delovnih mest. In brez teh ni blaginje," je strnil svoje prepričanje.

"Prihodnost uspešne družbe ne temelji na nasprotovanju med delom in kapitalom, temveč na njunem sodelovanju. Zaposleni in podjetniki niso nasprotniki, ampak partnerji, ki skupaj ustvarjajo vrednost," je še navedel v svoji poslanici.