Slovenija stavi na butičnost, a na trgu vlada 'Teksas'

Glavni problem butičnega turizma v Sloveniji je, da nima jasne definicije. Kaj točno pomeni "butično", kje so meje in kdo jih določa, so opozorili udeleženci posveta Butični turizem – razvojni model ali le všečna parola, ki je v ponedeljek potekal v vili Vipolže. 

"Vsi vemo, kaj je butičnost, nihče pa tega ne zna povedati v dveh stavkih. Kako objektivizirati v kriterije nekaj, kar je tako zelo subjektivno?" je izpostavil Uroš Peterc, predsednik Združenja za razvoj in promocijo butičnih nastanitev. Težava ni v pomanjkanju ponudbe, ampak v nejasnih pravilih, razdrobljenosti sistema in šibki podpori države, so se strinjali sogovorniki.

Po mnenju Terryja Stevensa, mednarodno priznanega strokovnjaka na področju turizma in razvoja destinacij, je butični turizem izjemno pomemben v majhnih državah, kot je Slovenija. Formule zanj ni, kriteriji, ki ga definirajo, pa so majhnost, intimnost in unikatnost. "Ljudje radi potujemo zaradi drugačnosti, a hkrati povsod iščemo domačnost. Gost, ki si želi butičnega turizma, išče štiri stvari – osebni pristop, turizem brez naglice, moč zgodbe in mir. Želi si lokalne gastronomije in lokalnih aktivnosti, ki mu bosta dali neponovljivo izkušnjo in izpolnjeno obljubo."

Zenel Batagelj, eden vodilnih strokovnjakov za raziskave trga in vedenje potrošnikov pri podjetju Valicon, je izpostavil primer Tinjana, majhnega kraja v hrvaški Istri, ki mu je iz nič uspelo ustvariti zelo dober turistični produkt – brez večjih posegov v naravo, pozidave in hotelskih kompleksov, samo z zasebnimi nastanitvami, kot so vile z bazeni. Občina z okoli 1.700 prebivalci zdaj beleži več kot 70.000 nočitev letno – številka, ki jasno kaže, da za uspeh ni nujna velikost, ampak jasen koncept.

Aleš Piščanc, lastnik Grand Koper Hotela in butične nastanitve vila Majda, ima izkušnje z obeh strani – kot hotelir in ponudnik butične nastanitve. "Razlika je predvsem v pristopu do gosta. V vili smo gostu predani 24 ur na dan, damo mu vse in vedno iščemo še več, nikoli nismo zadovoljni. V hotelu pa zaradi fluktuacije gostov takšnega osebnega stika ni," je pojasnil. Butičnost je po njegovem način življenja. "V to investiraš svoj kapital in celotno družino." A takšen turizem se ne more razvijati, če se hkrati ne razvija destinacija, je opozoril. "Gosta nimaš kam poslati – nimaš infrastrukture in ponudbe, kot jo imajo v Istri. Zato raje gredo čez mejo, tudi za višji denar." Prav razumevanje butičnosti je tisto, česar po njegovem mnenju manjka v naši državi.

Nazorno je težavo opredelila Lisandra V. Varacha, franšizna partnerka globalne luksuzne blagovne znamke 5 Star Villa, ki veliko sodeluje s tujimi gosti. "Na področju butičnega in luksuznega turizma v Sloveniji vlada en velik Teksas. Tujci nam pogosto rečejo: "Slovenia is a noisy market." Preveč je vsega, ponudba ni jasno pozicionirana, to pa v gostu vzbuja nezaupanje."

Pomembno je, da ne iščemo toliko, kdo je butičen, ampak se začnemo pogovarjati o tem, kdo ni, pa je izpostavila Maja Križmančič, direktorica Protokolarnih posesti Slovenije. "Ključno vprašanje je, ali ponudniki tržijo vsebino, zgodbo in dediščino – ali zgolj sobo in zajtrk." Razlika je po njenem mnenju v ekonomiji, saj morajo butične namestitve sobo oddati za 500, 600 ali več evrov na noč. "Za to potrebujemo organiziranost, izobraževanje in ozaveščanje kadra, ki mora delovati fluidno in spontano ter dajati občutek avtentičnosti in teatralnosti."

Barbara Zmrzlikar, vodja Sektorja za raziskave, razvoj in inovacije pri Slovenski turistični organizaciji (STO), butičnost vidi kot širok, razvojni model, je pa potreben temeljit premislek, kako postaviti kriterije, ki bodo dovolj visoki, strokovni in primerni za butičnost, ne bodo pa izključevali malo večjih ponudnikov.

Butični turizem ni trend, pač pa prava smer razvoja in cvetoč element, je prepričan tudi Hrvoje Petrić, strokovnjak za gostinstvo in butični turizem, novinar ter vodja centralne in vzhodne Evrope v platformi The World's 50 Best Hotels (50 Best). "Butični turizem raste - tudi v Sloveniji, kar je smiselno. Je zelena, trajnostna, butična – ima sijajno lego, gostje iz sosednjih držav lahko do nje pridejo kar z avtomobilom. A grozljivo ji primanjkuje podpora države."

"Dokler na nivoju države ne bomo dorekli, katera inštitucija ima katere pristojnosti, kdo je za kaj odgovoren, in bomo našo energijo razpršili na vse konce in kraje, ne bomo strateško usmerjeni in ne bomo vsi pluli v eno smer," je izpostavila Tina Novak Samec, direktorica Zavoda za turizem, mladino in šport Brda.

Težava je tudi v tem, je menila soustanoviteljica Združenja za razvoj in promocijo butičnih nastanitev in solastnica Peterc Vineyard Estate Milena Peterc, da nas bolj kot lastna država priznava tujina. "Butične namestitve se v Sloveniji enači z velikimi hoteli, vsesplošne zakonodajne zahteve pa nas dušijo. Zato potrebujemo svojo kategorizacijo, svoj sistem obravnave, ki bi bil prilagojen za nas in prostor, v katerem delujemo."

Na današnjem posvetu so po njenih besedah želeli pokazati vse, kar so že dosegli, pa tudi izpostaviti srž tistega, s čimer se morajo začeti ukvarjati, da se bodo lahko razvijali naprej. "Ker tujina meni, da lahko," je strnila misli za 24ur.com.

Na kakovost ponudbe kažejo tudi uspehi, kot so Michelinovi ključi, ki jih je oktobra lani prejelo kar pet slovenskih butičnih nastanitev. A brez jasne komunikacije in podpore države ostajajo premalo izkoriščeni, kar škodi prepoznavnosti celotne panoge. "To je največji svetovni uspeh za Slovenijo, a od podelitve lani se je država zavila v molk. Govorimo o Sloveniji, ne o tem, kdo je bil prejemnik ključkov. Zakaj molk in ignoranca? Zakaj država tega ne podpira?" se sprašuje Milena Peterc.

Prav vprašanja o vlogi države in njeni podpori pa so tokrat ostala brez konkretnih odgovorov. Posveta bi se namreč morali udeležiti predstavniki ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, a so udeležbo odpovedali, zato so številne dileme sodelujočih ostale odprte.

Čas je, da država začne poslušati trg, je bila jasna naša sogovornica. "Butični turizem je naša največja priložnost, a država ne razume, kaj trg potrebuje. Od nje zato potrebujemo dialog in podporo."

Slovenija ima torej vse pogoje za razvoj butičnega turizma, a brez jasnih pravil, enotnega razumevanja in podpore države ostaja neizkoriščen potencial. Dokler bo trg deloval kot "Teksas", bodo gostje – kljub višji ceni – še naprej odhajali drugam.