Ustanovitelji covid sledilnika so že januarja zaskrbljeno spremljali razmere na Kitajskem in v Italiji. Ko smo na začetku marca prvo okužbo potrdili tudi pri nas, so zavihali rokave. Podatke o številu okužb so sprva iskali v medijih in jih zbirali v Googlovem dokumentu. "17. marca nas je bilo že približno 30, ki smo sodelovali, in ugotovili smo, da potrebujemo boljšo predstavitev razmer," pravi Marko Brumen, ki dela pri projektu covid-19 sledilnik. Tako je bil rojen sledilnik.
Bolj kot je ugled projekta rasel, več dostopa so imeli tudi do uradnih podatkov. "Članov na glavnem kanalu je zdaj približno 200, delo pa je popolnoma prostovoljno – kadar kdo zmore in kolikor zmore," pove Brumen.
Zbiranje, preverjanje in urejanje podatkov, ki na koncu privedejo do pregledne tabele s številkami, namreč nikakor ni preprosto. Brumen je povedal, da je pravzaprav vedno težje, vendar da tudi to ni nič proti temu, kar znanstveniki pravkar počnejo v laboratorijih in kar počne zdravstveno osebje v sprejemnih oddelkih bolnišnic.
Klicni center najpogosteje pokličejo, ko se spremenijo ukrepi
Komaj teden dni, odkar je vlada znova obudila klicni center za informacije o novem koronavirusu, pa telefoni pregorevajo. "Dela je res veliko – odgovorimo na krepko čez 800 klicev dnevno. Po vsakem klicu se takoj lotimo novega," pravi anonimna študentka, ki dela v klicnem centru.
Slušalko največkrat dvignejo takrat, ko se spremenijo ukrepi. "Veliko je vprašanj o omejitvah – glede prehajanja regij, prehajanja državne meje in pa seveda glede gibanja ponoči," pove vodja klicnega centra Mojca Matičič. Zato so okrepili tudi število telefonskih linij in podaljšali delovni čas.
KOMENTARJI (23)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.