Slovesnosti se je udeležil tudi vodja delegacije Evropske komisije v Sloveniji Erwan Fouere. Dejal je, da omenjeni mejni prehod izpolnjuje cilj Sloveniji omogočiti izvajanje schengenskih določil o nadzoru meja. "Pri tem cilj ni ustvarjanje novih ovir, temveč izboljšanje kakovostnega nadzora in torej varnosti za državljane EU," je povedal Fouere in dodal, da bo čezmejno sodelovanje še naprej koristilo tako slovenski kot tudi hrvaški skupnosti in tako še bolj povezalo evropske državljane.
Veleposlanik EU je hkrati priznal, da odprava nadzora na notranjih mejah članic povezave ter učinkovita kontrola na prihodnjih zunanjih mejah EU predstavlja silno breme za Slovenijo kot prihodnjo članico EU. Ta bo namreč v korist vseh članic odgovorna za varovanje zunanje meje Unije pred nezakonitimi migracijami, tihotapljenjem drog, trgovino z belim blagom ter kopico drugih kriminalnih dejavnosti. "Zato tudi pozdravljamo vsa slovenska prizadevanja za izpolnjevanje vseh pogojev in dolžnosti," je poudaril Fouere.
Omenjeni prehod se gradi v okviru širšega projekta, namenjenega pomoči pri vzpostavljanju prihodnje zunanje meje EU. Poleg mejnega prehoda Metlika je bila financirana izgradnja še dveh mejnih prehodov in sicer Rogatec in Slovenska vas, velik del denarja pa je bil namenjen tudi vzpostavljanju veterinarskih in fitosanitarnih standardov na mejnem prehodu Obrežje, ki bo ob vzpostavitvi zunanje meje postala mejna kontrolna točka.
Celotni projekt je financirala slovenska vlada, manjši del sredstev pa je Slovenija dobila v okviru programa Phare. Tako je Phare prispeval 3,3 milijona evrov, od tega polovico za Obrežje in prav toliko še za Metliko, Rogatec in Slovensko vas, slovenska vlada pa 39,2 milijona evrov sredstev.
Jutarnji list: Sporna lokacija gradnje
Zagrebški Jutarnji list pa v današnji izdaji piše o gradnji nekega drugega maloobmejnega prehoda na slovensko-hrvaški meji. Kot pišejo, dela potekajo na območju, ki je za Hrvate zelo sporno, ker bi bilo 23 hiš, ki so zdaj na hrvaškem ozemlju, potem na slovenski strani meje. Po besedah novinarjev Jutarnjega lista, naj bi Slovenci začeli pripravljalna dela, čeprav ni znano, da bi se člani mešane hrvaško-slovenske komisije za vprašanja meja, ki se med ostalim ukvarja tudi s to problematiko, pogovarjali o lokaciji gradnje tega mejnega prehoda.
Ta mejni prehod bi močno otežil življenje hrvaškim državljanom, saj bi bil odprt od 6. do 22. ure, zato bi Hrvaška morala svojim državljanom omogočiti, kot piše Jutarnji list, nemoteno gibanje 24 ur na dan. V tem primeru bi morala Hrvaška na svojem ozemlju zgraditi cesto do hiš, ki bi ostale na drugi strani mejnega prehoda.
Novi list: Slovenija odpira generalni konzulat na Reki?
Po najnovejših sporih in napetostih v meddržavnih odnosih, do katerih je prišlo po petkovi hrvaški razglasitvi zaščitne ekološko-ribolovne cone v Jadranskem morju, slovenska diplomacija resno razmišlja in išče načine za okrepitev svoje navzočnosti v jadranskem bazenu. Eden od prvih korakov, ki jih je moč pričakovati v bližnji prihodnosti, naj bi bilo odprtje generalnega konzulata Slovenije na Reki, piše reški dnevnik Novi list, ki se sklicuje na neuradne informacije.
Tako bi Slovenija lahko bolje spremljala vse dogodke na Jadranu, še posebej tiste, ki zadevajo spore glede meje, ribiško problematiko in italijansko politiko do Slovenije in Hrvaške. Obenem se po navedbah Novega lista razmišlja, da bi lahko Slovenija prek konzulata bolje reševala številna vprašanja svojih državljanov, povezana z njihovim lastništvom v Hrvaškem primorju, Dalmaciji, še posebej pa v Istri.